La Digue, Sejšelski raj v malem

Potovanje po Sejšelskem otočju sva nadaljevala na otoku La Digue… no mogoče raje rečeva otočku, saj je dolg 5 in širok vsega 3 kilometre, glede na samo poseljenost Sejšelov, pa še vseeno spada celo na tretje mesto. Ja, to je ta veličina 😀 Na njem je le nekaj avtomobilov pa še ti so večinoma podobni tistim za golf. Domačini kot tudi turisti za premikanje po otoku in iskanje svojega kotička pod palmami uporabljajo predvsem kolesa. Ampak pozabite na sproščeno kolesarjenje ob plaži, le-tega tu velikokrat zamenja dobesedno grizenje v dokaj strme klance. Kolesa lahko najamete tik ob pristanišču ali pa se za najem dogovorite v hotelu. Dnevni najem kolesa vas bo stal 150 rupij oz. približno 10€ (1€ = cca. 15,3 SCR).

Continue Reading

Raziskovanje otoka Praslin in izlet na Curieuse

Najina prva destinacija je bil drugi največji otok Sejšelov – Praslin, ki je od glavnega otoka Mahe z letalom oddaljen le 20 minut. Polet z majhnim avionom, ki sprejme vsega 16 ljudi je edinstvena izkušnja, ki zna biti nadvse adrenalinska in na trenutke mogoče celo nič kaj prijetna (seveda odvisno od vremena 😎). Namesto letenja imate na voljo tudi alternativo, ki je v tem primeru trajekt. Vožnja z njim traja dobro uro, na krovu lahko izberete sedišča v klimatiziranem prostoru ter si v majhnem baru privoščite pijačo ali kakšen prigrizek. Cel luksuz 😋 Ne glede ali potujete z letalom ali trajektom, vas bo vozovnica stala okrog 70€.

Continue Reading

En dopust, trije kontinenti

Tokrat bo najino potovanje malce drugačno kot sva vajena, saj bova v desetih dneh obiskala kar tri celine! Mogoče se na prvi pogled to res zdi kot ekstremno natrpan popotniški načrt, ampak glede na izračune, bo to za naju ravno super dnevni razpored 😊

V začetku junija namreč iz Benetk s Turkish Airlines letiva na Sejšele, pred tem pa bova naredila še kratek postanek v Istanbulu, ki leži tako v Evropi kot tudi v Aziji. Mesto ima kar 15 milijonov prebivalcev in je največje v Evropi. Zagotovo naju bo tukaj presenetila arhitektura, ki je preplet krščanskega kot tudi muslimanskega izvora. Istanbul je bil namreč včasih prestolnica tako Vzhodnega rimskega kot tudi otomanskega imperija.

Continue Reading

Najinih top 5 znamenitosti v Maroku

#1 – Djemma el Fna

Trg Djemma el Fna v Marakešu se čez dan dobesedno spremeni v pravo gledališče. Ulični umetniki, ki se ukvarjajo s plesom, improvizacijo, glasbo, vsak dan privabijo na tisoče radovednih turistov. Ne manjka niti raznovrstnih živali, kot so opice, kače, želve… Ob mraku pa trg zasije še v drugi luči, na plan se prikažejo stojnice, kjer domačini za ugodno ceno ponujajo njihovo tradicionalno hrano in pijačo (torej morske dobrote, piščanec na sto in en način ter obvezen metin čaj in svež pomarančni sok). Djemma el Fna se je pri nama brez konkurence uvrstil na 1 top atrakcijo Maroka.

Continue Reading

Slapovi Ouzoud

Po slabih 8 urah vožnje z vlakom, pozno popoldne zopet pristaneva v Marakešu, kjer sva že preživela prve dva dni popotovanja po Maroku. Tu bova spet ostala dve nočitvi. Kot sva omenila že v prejšnji objavi, bi namreč za pot čez puščavo imela premalo časa, saj naju 7ga maja zgodaj zjutraj že čaka polet nazaj v Milano. Ker sva v Marrakechu videla že praktično vse, namesto lenarjenja in posedanja po lokalih, pade odločitev, da najino potovanje zadnji dan, zaključiva z enodnevno eksurzijo na slapove Ouzoud. Eksurzijo rezervirava preko najinega riada (Amour de Riad), cene pa so dejansko v vseh lokalnih “agencijah” iste. Za oba skupaj odštejema 500 mad, kar pa še vseeno ni ravno malo.

Ob 8ih zjutraj naju pred riadom že čaka vodič, ki naju pospremi do odhodne lokacije, starta proti slapovom. Pot do tja traja dobre 3 ure (okoli 250 km), katero opravimo z novim in dokaj udobnim minibusom (brez klime). Slapovi oziroma kraj Ouzoud je dobil ime po olivah, zakaj je tako, pa nam je jasno že na začetku. V berberskem jeziku Ouzoud pomeni oliva, po vsem okolišu pa rastejo same oljke – vsaka ima svojega lastnika, kateri pa je označen z določeno barvo.

Continue Reading

Labirint v Fezu

Kot sva že vajena v Maroku, zopet potujeva z vlakom. ONCF ima namreč zelo dobre povezave med določenimi večjimi mesti (tudi manjšimi), če pa ste bolj pristaši cestnih prevozov, se lahko na pot podate tudi z avtobusnim prevoznikom Supratours, ki naj bi ponujali boljše pogoje, medtem, ko njihovi lokalni prevozi niso ravno priznani.

Železniška postaja v mestu Fez je bila nedolgo nazaj prenovljena in njena podoba je identična postaji v Marakešu. Da se sprehodiš do glavne ceste, prečkaš lepo urejen park pred katerim mrgoli avtomobilov in to ne navadnih, ampak seveda slavnih taksijev, ki jih v Maroku srečuješ vsako sekundo. Naj jim torej na kratko nameniva še nekaj besed, najprej okrog barv. Skoraj vsako večje mesto v Maroku ima taksije obarvane v svoji barvi. V Marakechu so bež, v Rabatu modre, v Casablanci in Fezu so rdeče barve. Vozniki morajo plačati licenco, medtem, ko avto dobijo od države ali pa ga kupijo sami.

Continue Reading

Rabat kot moderna prestolnica

Železniško postajo v Casablanci (Casa Port), ki spominja na kakšno izmed naših manjših postaj sva imela blizu hotela, tako, da sva do tja brez problema pritovorila s kovčki. Časovno nisva bila omejena, saj vlaki za mesto Rabat vozijo na vsake pol ure, karta do tja pa naju za oba skupaj stane 70 mad.

Po relativno kratki vožnji prispemo v Rabat, ki pa naju takoj pozitivno preseneti. Velike, lepo urejene ulice, vodometi, ogromno ljudi, ravno nasprotno od tistega kar sva do sedaj videla v drugih mestih. Njihova postaja Rabat Ville se namreč nahaja na eni izmed glavnih ulic Mohameda V. Imela pa sva samo eno težavo, in sicer, kako najti hotel, za bolj malo denarja in povrhu še za dve nočitvi. Na bookingu so se cene namreč gibale kar od 120 eur naprej, kar pa nama je bilo veliko preveč. Sledila sva navodilom Lonely planeta in začela z iskanjem. Najprej sva se ustavila pred hotelom Central, ki naj bi veljal za enega izmed low budget hotelov.

Continue Reading