Popeye Village

Danes sva se vrnila v čas najinega otroštva. Obiskala sva namreč Popeye Village v zalivu Anchor. Zaliv Anchor (sidro) so poimenovali po kopici sider iz rimskih časov, ki jih je nekoč naplavilo na obalo. Gre za umetno vasico, ki so jo v osemdesetih letih postavili za namen hollywoodskega filma o junaku Popaju. Nekaj let nazaj, si moral do vasice prepešačiti dobra 2 km iz centra mesta, danes pa se z lokalnim avtobusom po nanovo odprti cesti, pripelješ prav do vrat. Vstopnina za odrasle znaša 14€, v to pa imaš vključeno kopanje, otroški bazen z igrali, kozarec punča in krajši, 15 minutni “izlet” z ladjico.

Continue Reading

Začetek v Bugibbi in glavnemu mestu Valletta

Potne liste bi danes brez problema lahko pustila kar doma. Uradniki že v Benetkah in nato tukaj na Malti, so naju pregledali s tako vnemo, kot bi sredi noči prečkala prehod Dragonja, kjer te napol speči carinik že od daleč z mahanjem brez zanimanja spusti čez hrvaško mejo 🙂

Že sam pristanek na letališču pa nama je dal vedeti, da Malta dejansko ni država, katero sva si predstavljala po fotografijah na spletu. Nič kaj moderno letališče, hiše okoli nedokončane, brez streh, polno prahu, smeti… Najin prvi vtis, Malta – Evropski Maroko, saj naju je podobna oz. sicer še slabša slika, slabih 5 mesecev nazaj pričakala ravno v tej afriški državici. Upava pa, da naju bo ta prvi vtis, kmalu zapustil.

Continue Reading

Malta

Čaka naju že tretja destinacija letošnjega leta, Malta – majhna in gosto naseljena otoška država se nahaja v Južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju. Njene čare bova odkrivala teden dni, in sicer od 19. do 26. septembra. Letiva iz beneškega letališča Marco Polo, s prevoznikom AirMalta. Najino prenočišče teh 7 dni  na Malti pa bo nizkocenovni hotel Bugibba, ki se nahaja na polotoku Qawra. Vse skupaj sva rezervirala preko slovenske agencije Eurogo, saj bi naju v primeru osebne rezervacije istega hotela in letalskih kart, cena prišla kar 80€ več na osebo. Za relacijo Ljubljana – Benetke pa sva si tokrat prevoz pri GoOptiju zagotovila že par mesecev prej, saj naju je prejšnja slaba izkušnja (enormna cena pri rezervaciji par dni pred odhodom) dodobra izučila.

Continue Reading

Slapovi Ouzoud

Po slabih 8 urah vožnje z vlakom, pozno popoldne zopet pristaneva v Marakešu, kjer sva že preživela prve dva dni popotovanja po Maroku. Tu bova spet ostala dve nočitvi. Kot sva omenila že v prejšnji objavi, bi namreč za pot čez puščavo imela premalo časa, saj naju 7ga maja zgodaj zjutraj že čaka polet nazaj v Milano. Ker sva v Marrakechu videla že praktično vse, namesto lenarjenja in posedanja po lokalih, pade odločitev, da najino potovanje zadnji dan, zaključiva z enodnevno eksurzijo na slapove Ouzoud. Eksurzijo rezervirava preko najinega riada (Amour de Riad), cene pa so dejansko v vseh lokalnih “agencijah” iste. Za oba skupaj odštejema 500 mad, kar pa še vseeno ni ravno malo.

Ob 8ih zjutraj naju pred riadom že čaka vodič, ki naju pospremi do odhodne lokacije, starta proti slapovom. Pot do tja traja dobre 3 ure (okoli 250 km), katero opravimo z novim in dokaj udobnim minibusom (brez klime). Slapovi oziroma kraj Ouzoud je dobil ime po olivah, zakaj je tako, pa nam je jasno že na začetku. V berberskem jeziku Ouzoud pomeni oliva, po vsem okolišu pa rastejo same oljke – vsaka ima svojega lastnika, kateri pa je označen z določeno barvo.

Continue Reading

Labirint v Fezu

Kot sva že vajena v Maroku, zopet potujeva z vlakom. ONCF ima namreč zelo dobre povezave med določenimi večjimi mesti (tudi manjšimi), če pa ste bolj pristaši cestnih prevozov, se lahko na pot podate tudi z avtobusnim prevoznikom Supratours, ki naj bi ponujali boljše pogoje, medtem, ko njihovi lokalni prevozi niso ravno priznani.

Železniška postaja v mestu Fez je bila nedolgo nazaj prenovljena in njena podoba je identična postaji v Marakešu. Da se sprehodiš do glavne ceste, prečkaš lepo urejen park pred katerim mrgoli avtomobilov in to ne navadnih, ampak seveda slavnih taksijev, ki jih v Maroku srečuješ vsako sekundo. Naj jim torej na kratko nameniva še nekaj besed, najprej okrog barv. Skoraj vsako večje mesto v Maroku ima taksije obarvane v svoji barvi. V Marakechu so bež, v Rabatu modre, v Casablanci in Fezu so rdeče barve. Vozniki morajo plačati licenco, medtem, ko avto dobijo od države ali pa ga kupijo sami.

Continue Reading

Rabat kot moderna prestolnica

Železniško postajo v Casablanci (Casa Port), ki spominja na kakšno izmed naših manjših postaj sva imela blizu hotela, tako, da sva do tja brez problema pritovorila s kovčki. Časovno nisva bila omejena, saj vlaki za mesto Rabat vozijo na vsake pol ure, karta do tja pa naju za oba skupaj stane 70 mad.

Po relativno kratki vožnji prispemo v Rabat, ki pa naju takoj pozitivno preseneti. Velike, lepo urejene ulice, vodometi, ogromno ljudi, ravno nasprotno od tistega kar sva do sedaj videla v drugih mestih. Njihova postaja Rabat Ville se namreč nahaja na eni izmed glavnih ulic Mohameda V. Imela pa sva samo eno težavo, in sicer, kako najti hotel, za bolj malo denarja in povrhu še za dve nočitvi. Na bookingu so se cene namreč gibale kar od 120 eur naprej, kar pa nama je bilo veliko preveč. Sledila sva navodilom Lonely planeta in začela z iskanjem. Najprej sva se ustavila pred hotelom Central, ki naj bi veljal za enega izmed low budget hotelov.

Continue Reading

Casablanca in njena čudovita mošeja Hassan II.

V Marakešu blizu riada ustaviva taxi, ki naju za 20 maroških dirhamov (mad) odpelje do železniške postaje kjer sva kupila vozovnice za vlak proti Casablanci (2. razred naju stane 180 mad za oba, 1. razred pa je še za 50 mad dražji po osebi). Vlak je bil nabito poln in kaj kmalu opaziva velike podobnosti med ONCF (železniško podjetje, ki deluje v Maroku) in slovenskimi železnicami. Vlak je imel namreč pol ure zamude, vlaki se med seboj čakajo in tudi po izgledu ne zaostajajo veliko za našimi 🙂

V trenutku, ko stopiva z vlaka nama že prijazen taksist ponudi vožnjo do hotela, katero z veseljem sprejmeva pa čeprav je pretiraval s ceno, ampak enostavno nisva bila ravno pri volji za pregovarjanje. Zunaj pa naju čaka presenečenje, taxi – star najmanj toliko kot midva, armatura pa se je komajda še držala skupaj. Taksist en kovček postavi na sprednji sedež, drugega pa na streho. Vso pot do “hotela” sva upala, da je prtljaga sploh še z nami 🙂

Continue Reading

Dobrodošla v Marakeš

S pristankom na letališču v Marakešu se je najina zgodba uradno začela. Brez posebnih problemov sva našla avtobus, ki vozi direktno v center mesta, na glavni trg Djemaa el-Fna. Najina prva naloga je bila poiskati najin “hostel” Riad el Az, ki sva ga predhodno rezervirala preko booking.com (tu sva rezervirala tudi ostale hostle oz. hotele po mestih, razen za Rabat). Najti to čudo, pa je bila prava mala uganka, v katero sva se nehote zapletla z nekim domačinom, ki naju je vozil po labirintu ozkih ulic. Na koncu smo po pregovarjanju le prišli do rešitve, midva sva našla najin Riad, ki je glede na celotno mesto prav prisrčen, njega pa se odkrižava z 20 maroškimi dirhami (1€ = 11mad).

Continue Reading

Prvič po svoje, Maroko

Po štirih letih skupnih potovanj in izletov v bolj in manj oddaljene kraje, katere sva obiskala z marsikatero od slovenskih agencij, sva se letos odločila, da stvari vzameva v svoje roke. Pot naju bo danes vodila v severozahodno afriško državo Maroko, katero bova obiskala v terminu od 28. aprila do 7. maja 2014.

Najino načrtovanje potovanja se je začelo z rezervacijo letalskih kart preko Easyjet-a. Glede na to, da sva izbrala nizkocenovnega letalskega prevoznika, je bila edina najbližja opcija letališče Malpensa v Milanu, odkoder letiva v Marakeš. Naslednja stvar je bila iskanje transferja iz Ljubljane do letališča in nazaj, ker sva mislila, da bo to mačji kašelj, v iskanje nisva vložila pretiranega truda. Ampak temu ni bilo ravno tako. Skoraj vsi ponudniki so nama odhod odpovedali in tako sva po nekaj klicih in poslanih mail-ih obtičala pri GoOpti-ju, katerega sva rezervirala teden pred letom in temu primerna je bila tudi cena, pretirana (250€)!

Continue Reading
1 8 9 10