Začetek v Bugibbi in glavnemu mestu Valletta

Potne liste bi danes brez problema lahko pustila kar doma. Uradniki že v Benetkah in nato tukaj na Malti, so naju pregledali s tako vnemo, kot bi sredi noči prečkala prehod Dragonja, kjer te napol speči carinik že od daleč z mahanjem brez zanimanja spusti čez hrvaško mejo 🙂

Že sam pristanek na letališču pa nama je dal vedeti, da Malta dejansko ni država, katero sva si predstavljala po fotografijah na spletu. Nič kaj moderno letališče, hiše okoli nedokončane, brez streh, polno prahu, smeti… Najin prvi vtis, Malta – Evropski Maroko, saj naju je podobna oz. sicer še slabša slika, slabih 5 mesecev nazaj pričakala ravno v tej afriški državici. Upava pa, da naju bo ta prvi vtis, kmalu zapustil.

Malta je leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, ima 410 tisoč prebivalcev, njena površina pa zaseda slaba 2% Slovenije. Mi pa pravimo, da je naša Slovenija majhna? Proti takim smo pravi velikani, če bi nas merili po nevoščljivosti, pa bi verjetno presegli še mnoge 🙂

No, da se vrneva nazaj na dogajanje… Lokalni prevoz na Malti je zelo dobro organiziran in verjetno ena redkih stvari, za katere lahko rečeva, da so izjemno poceni. Za tedensko neomejeno vozovnico na osebo odštejeva komaj 6,5€. Avtobusi so sicer starejši, a še vedno dovolj dobri in ohranjeni za vožnjo po ozkih in ovinkastih cestah skozi mesta na otoku. Najin hotel se nahaja v predelu Bugibba na polotoku Quawra, dobrih 16 km zračne razdalje od letališča in za to pot sva z lokalnim avtobusom potrebovala kar uro in pol.

The Bugibba Hotel najdeva brez kakršnihkoli problemov. Večji problem pa je bil poiskati recepcijo saj sva v hotel prišla iz zadnje strani, ampak naju prijazni anglež, ki ga srečava pri vratih takoj usmeri na pravo pot. Ker sva že pri angležih morava povedati, da je na Malti dejansko vse angleško, domačini govorijo angleško in to celo z odličnim naglasom, vozijo po levi strani in na vsakem vogalu najdeš tipični angleški pub v katerih se seveda vrtijo tekme angleške premier lige. No, ostala sva pri hotelu oziroma sobi… Ta je bila zelo skromno opremljena in majhna, pogled v zid, brez klime, temperatura v njej pa za približno 10 °C višja kot zunaj (zunaj imamo 31 °C).

Po namestitvi sva naredila kratek sprehod in si privoščila tipično malteško jed, pico 🙂 Cene so tukaj precej visoke, za 1 klasično pico in dva kozarca pepsi odštejeva 13€. Navadno pollitrsko plastenko vode pa npr. v navadnem marketu dobiš za 0,6€ do 1€, za majhno sladoledno lučko pa te oskubijo s 2,3€.

Noč je bila katastrofalna, soba še kakšno stopinjo toplejša kot ob prihodu, neprestani čudni zvoki, smrad… Takoj zjutraj sva zato stopila v akcijo in zahtevala zamenjavo, saj jo verjetno mislili, da, če sva mlada, naju lahko potisnejo še v zadnjo prosto luknjo, ki so jo našli v hotelu. Po prerekanju na recepciji imava sedaj sobo, ki je sigurno za najmanj 2 zvezdici boljša od prejšnje 🙂 ima klimo.

Prvi polni dan sva izkoristila za obisk glavnega mesta Valleta. Mesto je veliko 600 x 1.000 metrov, objema ozek rt, ki ga na obeh straneh obdajata dve pristanišči. Spada pod Unesco zaščito in je eno izmed najbolj koncentriranih območij na svetu. 21. septembra praznujejo 50. obletnico neodvisnosti in s tem je napovedan tudi obisk angleške kraljeve družine. Čeprav sva imela na široko odprte oči, princa Williama ni bilo na vidiku.

Sprehodila sva se skozi glavna mestna vrata, mimo parlamenta, operne hiše in cerkve St. Paul’s Shipwreck. St. John’s Co-Cathedral je ravno v prenovi, drugače pa je ena najbolj zanimivih na Malti. V njej je pokopan ustanovitelj Vallette po katerem je le-ta dobila svoje ime. Obiskovalci morajo biti dostojno oblečeni, čevlji s visoko peto pa so prepovedani, zaradi zaščite marmornatih tal. Nato pa so sledile znamenitosti bolj v vojaški obliki, kot je trdnjava sv. Elma, Siege Bell Memorial ter Lower in Upper Barrakka Gardens.

Najin obisk glavnega mesta sva zaključila z malteško dobroto pastizza. Gre za jed iz testa, ki je oblikovan v obliki zaprtega cveta, znotraj pa je ricotta ali zmečkan grah, ponekod celo špinača in je vedno postrežena topla. Prodajajo jo v pekarnah, kioskih in tudi barih. Cena pa se giblje nekje okoli 80 centov.

S & B

Morda vas zanima še

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja