Jah nič, pa smo šli zopet na Kanarske otoke, tokrat že na tretjega po vrsti, na Lanzarote. Ob nakupu letalskih kart sva bila malce skeptična, saj sva ob prebiranju vremenskih napovedi vedno naletela na veter, ki naj bi v teh mesecih pihal čez otok… In ja, dočakali smo prav to – veter, več vetra in še več vetra 😃 Ampak pozabite na morsko sapico, ki te nežno hladi med sprehajanjem po žgočem soncu. Šlo je za precej močne sunke, včasih tudi čez 60 km/h na uro. Koliko je to? Toliko, da je najinega Liama na trenutke kar prestavljalo sem ter tja 😁 ampak se navadiš.
Kanarski otoki – Gran Canaria
Že od nekdaj sva ljubitelja poletnih temperatur in žgočega sonca, zato skoraj vsako zimo, no letos bolj jesen, izkoristiva za pobeg na toplo… včasih kam daleč, tokrat pa malce bližje. Še vedno smo ostali v Evropi, ampak če pogledamo na zemljevid, kar težko verjameš, da so ti konci še vedno del stare celine. Torej, kje smo iskali toplo vreme in sonce sredi naše »skoraj« zime? Na Kanarskih otokih – natančneje na Gran Canarii, glavnem izmed sedmih otokov, ki sestavljajo špansko otočje v Atlantskem oceanu vzdolž južne obale Maroka.
Kanarski otoki – Tenerife
Potovanje v času »epidemije« je kot vrečka presenečenja, nikoli ne veš kaj vse te čaka. Ali bodo meje odprte, kakšna bo situacija z dokumentacijo… in še bi lahko naštevali. Ja, niti v sanjah si nihče ni predstavljal takšnih časov. Izmed destinacij, ki so mogoče »lažje« dostopne, sva si izbrala Španijo oz. njihov največji in hkrati tudi najbolj poseljen otok med Kanarskimi otoki, Tenerife. Zaradi vseh negotovosti sva letalski karti kupila le 1 teden pred odhodom.
Barcelona: mesto genialnosti, mesto Gaudija
Barcelona, here we are… Tokrat sva prvič letela z manj znanim španskim nizkocenovcem Vueling. Majhno, pol prazno letalo, a veliko udobja in 15 minut krajši let od načrtovanega. Sledil je – v primerjavi z drugimi državami – zelo dobro organiziran transfer do centra mesta. Avtobusi prevoznika Aerobus do glavne postaje Catalunya vozijo že na vsakih 5-10 minut, od tam pa sva le presedlala na metro in se tako rekoč že naslikala na recepciji hotela, ki je bil le streljaj oddaljen od postaje Lesseps. Tu pa naju je čakal manjši problem. Hotel sva namreč rezervirala že od doma, ker pa sva z nakupom letalskih kart na mastercardu unovčila skoraj ves limit, vnaprejšnja rezervacija ni bila uspešna. Po 5 minutni tišini, zrenju v računalniški ekran in neprestanem tipkanju po tipkovnici, pa nama receptor nato končno le nameni eno od praznih hotelskih sob. Nauk te zgodbe: če že prej rezerviraš hotel, vsaj preveri ali je bila rezervacija sploh uspešna 🙂
Kje začeti? Seveda na glavni promenadi v Barceloni, na glavni ulici La Rambli, ki te popelje od enega izmed glavnih trgov Plaça de Catalunya ter vse do pristanišča. V trenutku zaužiješ vrvež, ki ga tvorijo številni turisti, trgovine in restavracije z različnimi ponudbami.
Španija? Ok, greva v Katalonijo
Najin Lonely Planet je že pripravljen.. v iskanju sonca in zgodnjih poletnih temperatur se tokrat konec marca odpravljava na krajši oddih v Španijo, natančneje v Barcelono. Glavno mesto Katalonije je vsekakor najbolj prepoznavno po tamkajšnjem istoimenskem športnem klubu, kjub temu pa ne manjka niti arhitekturnih in ostalih znamenitosti, med katerimi vsekakor prevladujeta bazilika Sagrada Familia in park Güell arhitekta Antonija Gaudija.
Kot nama je hitro prišlo v navado, se tudi tokrat na pot podajava v lastni režiji. Vsem definitivno najbolj priporočava potovanja, ki si jih organizirate popolnoma sami. Pozabite na turistične agencije, ki vam za iste destinacije zaračunajo najmanj enkrat več in postanite malce bolj avanturistični. Res je, da se pri takšnem potovanju soočaš s kančkom več skrbi.