Mdina in sosednji Rabat sta včasih tvorila enotno mesto, nato so ju Arabci ločili in Mdino še dodatno obzidali. Mdina je prejšnje glavno mesto Malte in je locirano v samem centru otoka. Poznano je tudi kot “tiho mesto” z ozkimi ulicami, ki te s svojo arhitekturo popelje nekaj stoletij nazaj. Glavne znamenitosti so The Mdina Cathedral na glavnem mestnem trgu, Palazzo Falzon, kjer je živela kraljeva družina in Cathedral Museum, kjer naj bi se nahajali zakladi iz Mdinine katedrale, ki je bila dolgo let nazaj uničena v hudem potresu. Vstopnino za muzej ti zaračunajo po 5€ na osebo, midva pa ravno ljubitelja muzejev nisva, zato sva si stavbo ogledala samo od zunaj.
Otoka Comino in Gozo
Ker so naju že prvi dan turistična podjetja dobesedno zasula s ponudbami vožnje z ladjico do otoka Comino in Gozo, sva danes to tudi izkoristila. Odštela sva po 20€ na osebo, saj sva preračunala, da če greva sama z lokalnim avtobusom do pristanišča Cirkewwa in najprej s trajektom do otoka Comino ter nato še do večjega Goza, bi za prevoz porabila 14,65€ na osebo, kar je samo dobrih 5€ manj. Zato sva rajše ubrala prvo varianto, ki se nama je zdela tudi veliko bolj zanimiva, saj vidiš marsikaj, česar sama zaradi nekaterih težko dostopnih lokacij, verjetno nebi.
Na ladjico sva se vkrcala nedaleč stran od najinega hotela v mestnem pristanišču. Prva destinacija z vmesnimi ogledi nekaterih jam – Smugglers Cave, Coral Cave, je bila otok Comino, ki ima le štiri ali pet stalnih prebivalcev. Otok lahko obhodiš v vsega nekaj urah in ob teh občuduješ mogočne pečine in skalnate zalivčke. Najbolj znana naravna znamenitost je »bleščeča« Modra laguna oz. Blue Lagoon. Plaža naj bi bila ena najlepših, vendar po najinem okusu je zelo daleč od tega. Gre za majhno skalnato plažo s približno meter in pol (no malce več) peščenega zalivčka. Ljudi je ogromno, ležalniki oz. stolčki pa so postavljeni tik eden ob drugim.
Popeye Village
Danes sva se vrnila v čas najinega otroštva. Obiskala sva namreč Popeye Village v zalivu Anchor. Zaliv Anchor (sidro) so poimenovali po kopici sider iz rimskih časov, ki jih je nekoč naplavilo na obalo. Gre za umetno vasico, ki so jo v osemdesetih letih postavili za namen hollywoodskega filma o junaku Popaju. Nekaj let nazaj, si moral do vasice prepešačiti dobra 2 km iz centra mesta, danes pa se z lokalnim avtobusom po nanovo odprti cesti, pripelješ prav do vrat. Vstopnina za odrasle znaša 14€, v to pa imaš vključeno kopanje, otroški bazen z igrali, kozarec punča in krajši, 15 minutni “izlet” z ladjico.
Začetek v Bugibbi in glavnemu mestu Valletta
Potne liste bi danes brez problema lahko pustila kar doma. Uradniki že v Benetkah in nato tukaj na Malti, so naju pregledali s tako vnemo, kot bi sredi noči prečkala prehod Dragonja, kjer te napol speči carinik že od daleč z mahanjem brez zanimanja spusti čez hrvaško mejo 🙂
Že sam pristanek na letališču pa nama je dal vedeti, da Malta dejansko ni država, katero sva si predstavljala po fotografijah na spletu. Nič kaj moderno letališče, hiše okoli nedokončane, brez streh, polno prahu, smeti… Najin prvi vtis, Malta – Evropski Maroko, saj naju je podobna oz. sicer še slabša slika, slabih 5 mesecev nazaj pričakala ravno v tej afriški državici. Upava pa, da naju bo ta prvi vtis, kmalu zapustil.
Malta
Čaka naju že tretja destinacija letošnjega leta, Malta – majhna in gosto naseljena otoška država se nahaja v Južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju. Njene čare bova odkrivala teden dni, in sicer od 19. do 26. septembra. Letiva iz beneškega letališča Marco Polo, s prevoznikom AirMalta. Najino prenočišče teh 7 dni na Malti pa bo nizkocenovni hotel Bugibba, ki se nahaja na polotoku Qawra. Vse skupaj sva rezervirala preko slovenske agencije Eurogo, saj bi naju v primeru osebne rezervacije istega hotela in letalskih kart, cena prišla kar 80€ več na osebo. Za relacijo Ljubljana – Benetke pa sva si tokrat prevoz pri GoOptiju zagotovila že par mesecev prej, saj naju je prejšnja slaba izkušnja (enormna cena pri rezervaciji par dni pred odhodom) dodobra izučila.