No, če izvzameva številne resorte v Varaderu, potem lahko med potovanjem po Kubi skorajda opustite misel na hrano iz drugih koncev sveta. Zato ne izgubljajte časa z iskanjem azijskih specialitet, moderne francoske kuharije ali pregrešno dobrih italijanskih testenin. Sicer, če sva iskrena… kaj ti bodo žabji kraki ali testenine s tartufi, ko pa imaš na voljo sveže ulovljene morske sadeže, jastoge, govedino, ki se dobesedno stopi v ustih in sladko sadje s kokosom, papajo in ananasom na čelu? Ponudba je res izredno pestra, zato izstopite iz svojih okvirjev in poskusite tiste prave tradicionalne kubanske specialitete. Ne bo vam žal!

No.. začnimo od začetka, pri najpomembnejšemu obroku dneva, pri zajtrku. Kakorkoli stvar obrneš, je to definitivno najboljša vsakodnevna naložba 5ih evrov na Kubi! Omleta s papriko in čebulo, mogoče s sirom in šunko? Ali enostavno jajca na oko? Kakorkoli, pri zajtrku, ki ga boste deležni v casah (prenočišča pri domačinih), so jajca pač vedno v glavni vlogi! Seveda ne pozabijo niti na litrski vrč kave, sveže opečen kruh, stisnjen sadni sok ter na krožnik najrazličnejšega kubanskega sadja.

Za potešitev medobročne lakote izkoristite street food. Izstopajo predvsem za dlan majhne pice z nekaj sira in pelatov… v kolikor te doleti sreča, na omenjeno pade celo nekaj koščkov šunke Te dobrote pečejo večinoma v majhnih kioskih, najbolj pristne pa v odsluženih sodih, ki jih inovativni domačini predelajo v prave peči. Ko vidiš vso pripravo in peko, je mogoče res bolj zamižati na eno oko, ampak se zaradi samega okusa prav gotovo splača tvegati. Poleg unikatnih pic so tu še številni sendviči s šunko in sirom, ter raznorazno zelenjavo.

V kolikor vas pot zanese na obalne predele otoka (kar je obvezno), boste lahko okušali okusne morske dobrote, med katerimi izstopa jastog, ki je v evropskih koncih dostopen le peščici, na Kubi pa za enormno porcijo odšteješ nekje okrog 10 evrov!

Izmed številnih kubanskih jedi, sta se na najinih krožnikih največkrat znašla congri in ropa vieja. Nimate pojma o čem govoriva? Pri congriju gre za riž kuhan skupaj s črnim fižolom, česnom in začimbami – ropa vieja pa je gosta obara z razkuhano mehko govedino, paradižnikom in čebulo. Če poenostaviva.. božanska kombinacija dveh specialitet! Na račun boste prišli tudi ljubitelji svinjine, saj se zrezki strežejo pravzaprav v vsaki restavraciji. Marsikje pa ne pozabijo niti na rebrca ali celo božanske kose sveže pečenega odojka.

Ker se pri vseh prehojenih kilometrih, pokurjene kalorije spodobi dostojno nadomestiti – kot na vsakem potovanju – tudi tu nisva pozabila na slaščice Prvi nasvet… na tortice raje pozabite! Že izgled je v večini slaščičarn takšen, kot bi jih okraševali 5 let stari otroci, posledično pa tudi okus ni nič kaj boljši. Ampak nič ne de, na voljo je kar nekaj zasilnih izhodov.

Prvi izmed njih je flan – definitivno ena izmed top izbir, kjer gre za panna coti podobno sladico prelito s karamelo. Mastno se lahko pregrešite z churros-om, neprekinjenim »trakom« testu, ki ga ocvrejo, povaljajo v sladkor in napolnijo s čokoladnim ali kakšnim drugim nadevom nadevom.

Vsekakor pa se med neznosno vročimi dnevi nič ne prileže bolj kot odličen sladoled! Na zalogi seveda nimajo sto vrst lučk ali sladolednih »banc« kot smo to vajeni pri nas. Ampak iskreno, res rabiš kaj takega? Na Kubi se v trgovini izbira med vanilijo, čokolado in jagodo istega proizvajalca. Kratko in jedrnato! In ja… čez čokoladnega ga ni, preizkušeno, večkrat! Svojo srečo lahko preizkusite tudi v slaščičarnah, vendar pozabite na opevano Coopelio (nama res ni bila všeč). Mogoče ena insajderska informacija → v Havani obiščite Helad’oro, okusi se z lahkoto primerjajo z butičnim italijanskim gelatom.

Ob vsaki zgoraj omenjeni hrani pa se zraven prileže tudi kakšen kozarček, mar ne? V kolikor raje posegate po brezalkoholnih napitkih – namesto približkom Coca-Cole ali Fante (originalov na otoku ne boste našli) izberite sveže stisnjene sadne sokove. Za ljubitelje alkohola pa ponujajo nekaj vrst piv ter predvsem najboljše in najbolj okusno pristne zvarke kot je Mojito, Cuba Libre in Daiquiri. Noro! Ja, od kje pa ste mislili, da prihajajo našteti koktajli?

Tako.. ker sva vam z najinim izborom prav gotovo naredila lušte in ste že na pol poti do hladilnika, vam lahko zaželiva le še dober tek in na zdravje.

S & B

The post Kubanska kulinarika appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Mesto je ustvarjeno za turiste, en kup ogromnih hotelov, na vsakem koraku stojnice s spominki in ceste polne taxiijev. Temu primerne so tudi cene, ki so bistveno višje kot drugod po otoku, kar se pozna tako v restavracijah in barih kot tudi na raznoraznih stojnicah. V svoj žep pa moraš seči še posebej zeeelo globoko, v kolikor se želiš razvajati v enem izmed hotelskih kompleksov. Za nočitve računajo krepko nad 100 evrov, kar je seveda bistveno več kot je cena nočitve v casi.

V kolikor se tudi vi znajdete v Varaderu, si prihranite nekaj korakov in ne iščite znamenitosti ali kaj podobnega. Tega tukaj preprosto ni! Glavna atrakcija je le belo peščena plaža, do katere lahko dostopate praktično kjerkoli, saj hoteli nimajo oziroma zasebnih plaž ne smejo imeti. Ob hotelih in barih na obali, si lahko celo izborite svoj brezplačen ležalnik, kar je precej uporabna informacija, v kolikor vaša rit ne prenese ravno polnih kopalk peska. Obvezno pa s seboj vzemite kremo za sončenje z visokim faktorjem, ker sence na teh 22 km peska, pravzaprav skorajda ni!

Samo mesto je bistveno različno od ostalih, ki sva jih obiskala in lahko rečeva, da je še najmanj »kubansko«. Tukaj ni hiš v kolonialnem stilu, majhnih lokalčkov s peso snackom in uličnih umetnikov. Mesto ima celo šoping center tako namreč imenujejo 10 trgovinic pod isto streho. Sva pa tukaj prvič v 14 dneh videla, da prodajajo mleko! En liter stane 2,70 CUC in je zaradi cene praktično nedostopen za domačine.

Torej.. kot sva omenila že zgoraj, sva planirala, da bova v Varaderu ostala najina zadnja dva dneva Kube pred odhodom domov – kar bi bilo seveda več kot dovolj za uživanje na plaži.

Ampak… prideva na letališče in najin let odpovedan. Kaj pa zdaj? Jah nič, letalska družba časti vse – torej all inclusive uživancijo za vseh 280 potnikov, ki smo že bili pripravljeni na odhod proti Avstriji. Ja.. V kolikor se vam namreč zgodi, da je vaš let odpovedan, vam mora letalski prevoznik ponuditi možnost povračila vozovnice ali drugo možnost prevoza na končno destinacijo ter hrano in pijačo ter nastanitev v hotelu. Super, podaljšan dopust.

Zakaj se nisva ravno pretirano sekirala? Slike povejo več kot besede in že po prvi noči sva upala, da jim letala ne bo nikoli uspelo popraviti.. ja.. bilo je kot v filmu (vsaj za naju). Torej.. dva dneva sva preživela v hotelu, kjer je cena najslabše sobe v tem obdobju v “akciji” cca. 300,00€ na noč, gre za Paradisus Varadero Resort & Spa.

Se strinjate?

S & B

The post Odpovedan let, podaljšan dopust in filmski resort v Varaderu appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Kljub temu sva uspela videti kip Che Guevare, njegov mavzolej pa je bil zaradi dežja oziroma vlage zaprt do naslednjega sončnega dne. Kubanska logika Verjetno vsi poznate tega tipa, če ne od drugod pa iz majice, ki jo je nosil eden od vaših srednješolskih sošolcev. Cheja na Kubi še vedno častijo kot boga, po njem so poimenovane ulice, njegova podoba je na spominkih, v čast so mu postavili ogromno kipov in ob avtocestah stojijo jumbo plakati z njegovim portretom in slavnim sloganom Hasta la victoria siempre! Zgodba o tem je kar kompleksna in je ne bova razlagala.. v kolikor pa imate željo pa se lahko sami poglobite v zgodovinske učbenike.

Santa Clara je za Havano drugo največje študentsko mesto na otoku. Številni mladi uspešno kljubujejo zaprtosti in nazadnjaštvu države. V mestu, kot navaja Lonely Planet poteka celo izbor za najlepšega transvestita in metal festival… Glede na vse slišane latino salsa plesne zakon komade, priznava, da si je kar težko predstavljati, da se kakšen Kubanec sploh lahko vrže v metalne vode.

V mestu je tudi ena izmed največjih in najbolj znanih tovarn cigar na otoku imenovana Fábrica de Tabacos Constantino Pérez Carrodegua, v njej delavci zvijajo cigare z neverjetno hitrostjo, vsak dan pa jih proizvedejo okroglih 15.000. Tržijo jih pod različnimi znamkami kot npr. Cohiba, Montecristo, Guantanamera in druge. Zaposleni morajo biti izredno natančni, saj vsako cigaro pred pakiranjem stehtajo, izmerijo in preverijo, če se dobro vleče Med 8 urnim delavnikom jim sodelavka ves čas po mikrofonu bere časopis, odlomke iz knjige ali jim vrti glasbo. Vstopnina za 20 minut dolg voden ogled znaša 4 CUC na osebo. Aja, saj bi priložila še kakšno fotko, vendar je bilo fotografiranje in snemanje prepovedano. Na žalost.

Do sedaj sva bila nad casami na Kubi prijetno presenečena, ampak v Santi Clari nisva imela srečne roke pri izbiri. Lokacija je bila sicer odlična, vendar pa je imel sosed na terasi privezanega petelina, ki se je vsako noč začel oglašati ob 3ih zjutraj in ni nehal do 7ih ali 8ih. Kikirikal je na vsakih 30 sekund, zdaj pa si izračunajte kolikokrat sva tekom noči zaklela.

Seveda je zadnji dan posijalo sonce, in to ob ravno pravem času, saj sta naju čakala peščena plaža in lenarjenje v Varaderu.

S & B

The post Santa Clara – Hasta la Victoria Siempre appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Majhno mesto – ustanovljeno na začetku 16. stol. na bogastvu, ki ga je prinašal sladkor iz bližnjih plantaž sladkornega trsa – še danes kljub vsej poplavi turistov ohranja svojo pristnost. Imela sva občutek, da se je tukaj ustavil čas, zato nisva bila nič kaj presenečena, ko so naju ob štirih zjutraj s kikirikanjem zbudili petelini, ob petih cviljenje in zavijanje mačk, uro kasneje pa še lajež gostiteljeve čivave. Celo životinsko carstvo.

Trinidad živi od turizma, že ob zgodnjih jutranjih urah ga preplavijo ameriški penzionisti, ki v mesto prispejo v sklopu križarjenj. Večje in manjše skupine nato slepo sledijo svojim vodičem od znamenitosti do znamenitosti in včasih zna biti malce gneče. Ta je pa še posebno velika v restavracijah in barih v času kosila, ko večina goste privablja s happy hour ponudbo. Koktajli namesto 4 CUC le 1,25 CUC, pri hrani gratis pijača in tako naprej. Idealna priložnost, da poskusite vse možno na meniiju. Midva od zdaj naprej prisegava na pino colado, ja.. zeloo pozitivno naju je presenetila.

Strogi center mesta je Plaza Mayor ob katerem stoji cerkev Iglesia Parroqui de la Santisima Trinidad, ob njej pa Casa de la Musica, kjer si lahko ušesa od vseh jutranjih živalskih zvokov, spočijete ob ritmih salse, si privoščite kakšen koktajl ali pa se vpišete na uro plesnega tečaja. Od tod pa boste opazili še visok stolp, ki je del mestnega muzeja in vam omogoča pogled na mesto še iz ptičje perspektive. Vstopnina za muzej je 2 CUC, vendar je potrebno še 5 CUC doplačati za kamero (1 CUC = cca. 1€).

Trinidad je pravzaprav tudi super iztočnica za hiter pobeg na obalo. Le štiri kilometre iz mesta je plaža in isto imenska ribiška vas La Boca, katere nisva imela čas obiskati, sva se pa podala na malce bolj oddaljeno ampak veliko bolj znano in menda celo najlepšo na jugu otoka, plažo Ancón. Najlažje se je tja odpraviti s taxijem, za kar vam po osebi zaračunajo 2,5 CUC v eno stran.

Če se mogoče sprašujete kateri je nacionalni šport na Kubi, naj vam poveva, da nimava pojma ampak če bi bilo igranje domin šport potem bi v tem razturali. Domačini premetavajo in zlagajo te kocke s takšno strastjo in zagnanostjo, da samo čakaš kdaj bo popustila doma narejena miza na kateri igrajo to igro. Njihova tekmovalnost te tako potegne, da obstojiš, gledaš in skoraj že navijaš za svojega favorita.

Življenje v mestu poteka v prvi prestavi, s tem se ohranja njegova edinstvenost. Iz Tinidada se je najina pot nadaljevala v Santa Clari.

S & B

The post Nacionalni šport v Trinidadu appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Mogoče še ena beseda omenjenih taxijih, znanih kot taxi colectivo – gre za zelo stare ameriške klasike v katere natlačijo toliko ljudi kolikor se le da, prtljago pa vržejo na streho in jo privežejo z vrvjo. Pozabite lahko tudi na klimo. Poleg avtobusa pa je to vseeno najcenejši način prevoza po otoku. Pa še nekaj, poberejo in odložijo vas pred vašo vnaprej rezervirano caso ali hotelom, tako, da s prevozom do tja iz postaje nimaš dodatnih stroškov.

Cienfuegos sodi med najnovejša mesta na otoku, njegovi začetki namreč segajo v leta 1819. Tako imenovani kubanski južni biser, se je zaradi svoje kolonialne arhitekture leta 2005 uvrstilo na UNESCO seznam kulturne dediščine. Vendar kljub velikem številu turistov ne pričakujte, da bo po peti uri popoldan še odprta kakšna trgovina s spominki, turistična agencija, banka… no tudi restavraciji je bolj malo, sploh v okolici parka Jose Marti, kjer so nagnetene vse glavne znamenitosti mesta.

Za prvo pozno kosilo sva se morala zadovoljiti s peso snackom, tako namreč pravijo hrani, ki jo prodajajo na ulici ali stojnicah in jo kupiš z domačimi pesoti (1 CUC = 25 CUP). Seveda lahko plačate tudi s CUC-i vendar bo hrana tako vsaj enkrat oz. dvakrat dražja kot če bi plačali s CUP-i. V najinem primeru sva za eno pico odštela le 10 CUP (0,40€). Res ugoden prigrizek. Aja, CUC-e lahko v CUP-e zamenjate pri domačinih ali v marketih.

Poleg res poceni ulične hrane pa je tu kar nekaj trgovin, kjer sva do sedaj lahko kupila tudi najcenejšo navadno vodo v plastenki. Za 1,5 l vode sva plačevala le 0,80 CUC kar je enkrat manj kot kjerkoli drugje. Tudi restavracije imajo tukaj bistveno nižje cene hrane kot v mestih, ki sva jih do sedaj že obiskala. Za kosilo sva si naročila piščančji in svinjski zrezek, ter dve prilogi congrija (riž s fižolom) in odštela le 5,60 CUC. Takšne cene so sicer res izjema, saj so običajno cene glavnih jedi povsem primerljive z našimi.

Glede na to, da naju mesto ni ravno navdušilo in da sva imela vsaj caso s čudovitim pogledom na morje, sva si dva dni v Cienfuegosu vzela na izi in uživala kot na pravem dopustu, brez vsega skakanja na okoli kot sva običajno navajena.

S & B

The post 700 km s 60 let starim avtom do Cienfuegosa appeared first on NAJINA POTOVANJA.

V kolikor boste pred vsako živahno obarvano hiško videli vsaj dva gugalnika in če se bodo po cestah sprehajali konji ali vpreženi voli potem veste, da ste prispeli na cilj. Midva sva svojo sobo rezervirala že od doma preko airbnb, ampak domačini te tu pravzaprav zasujejo s ponudbami sob že, ko stopiš iz avtobusa.

Zdaj je verjetno čas, da vam malce razloživa kje midva sploh spiva. Gre za Casa particulares, oziroma domove domačinov, ki oddajajo sobo ali del svoje hiše turistom. Takšna vrsta nočitev je bistveno cenejša od hotelov, poleg tega pa si še bolj v stiku z domačini. Po želji vam tu pripravijo tudi zajtrk za katerega je potrebno plačati 5 CUC ali večerjo za slabih 10 CUC (cca. 10€) na osebo.

Naju sta tukaj gostila Mario Luis in Idania. Prijeten par ima sobo na lokaciji točno v središču, ob prihodu pa sva bila deležna okusnega sveže stisnjenega soka in obsežne ponudbe raznoraznih ekskurzij in izletov po okolici mesta. Soba je nova, prostorna in zelo poceni. To »caso« definitivno priporočava vsem!

Glede na to, da je Viñales v principu dolg le kakšen kilometer, imate na tako majhni razdalji cel kup restavracij, turističnih agencij ter trgovin tako s hrano kot tudi spominki (upava, da si trenutno ne predstavljajte ponudbe, kot jo najdete pri nas v Sparu ali drugih ponudnikih, ampak zgolj eno vrsto piškotov, eno vrsto sladoleda, navadno vodo in par vrst mehurčkaste pijače.. aja, ruma in ostalega alkohola je seveda na hektolitre!). Če povzameva.. imajo vse kar smo pri nas verjetno imeli približno 30 let nazaj in smo bili bolj srečni in zadovoljni kot smo sedaj.

V okolici mesta so nasadi tobaka iz katerega izdelujejo svetovno znane cigare, ki veljajo za najboljše in najdražje na svetu. Midva sva jih obiskala v sklopu ture, ki nama jo je rezervirala gostiteljica. Za prevozno sredstvo pa sva si izbrala konja čeprav nisva še nikoli jahala je bila to nora in nepozabljiva izkušnja. V treh urah sva si ogledala nasade tobaka, banan in ananasa, se ustavila pri lokalnem kmetu, ki nama je razložil postopek pridelave in sušenja tobaka – za konec pa sva prižgala še pristno domačo kubanko. Po slabi uri jahanja je sledil še prikaz predelave kavnih zrn v kavo in degustacija ruma z dodano najmanjšo sorte gvajave, ki raste samo na tem koncu otoka in nikjer na svetu. Priznava, tale rum je zažgal…dobesedno in cena kompletne ture? 5 CUC na uro po osebi, zelo ugodno!

Viñales je pravi raj za ljubitelje narave, saj si lahko poleg vseh omenjenih nasadov ogledaš še jame, med katerimi je najbolj zanimiva Cueva del Indio, čez katero se zapelješ s čolnom. Lahko se odpraviš na treking po bližnjih hribih, za tiste bolj adrenalinske sorte pa so poskrbeli tudi z gradnjo zip-lina. Za prevoz med vsem naštetim je smiselno uporabiti »turistični« avtobus (5 CUC po osebi na dan). Štiri kilometre iz mesta pa je na ogled še, Mural de la Prehistoria, 120 metrov dolg grafit, ki s polžem, dinozavrom, vodno pošastjo in ljudmi ponazarja evolucijo. Naj vas ime ne zavede, grafit ni iz prazgodovine, ampak je star slabih 60 let. Takrat se je namreč 18 junakov za 4 leta spravilo prebarvati ogromno skalo – uspešno preživet prosti čas, ni kaj.

Spij kavo, prižgi si cigaro in vse skupaj poplakni z mojitom. Takšno je življenje v Vinalesu, sproščeno, uživaško in brez skrbi. No, ugotavljava, da tako ni le tukaj, ampak pravzaprav po celotni Kubi.

S & B

The post Spij kavo, prižgi si cigaro in vse skupaj poplakni z rumom, Viñales appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Ko že govoriva o avtobusnem prevozu.. gre za vozila podjetja Viazul, ki so namenjeni izključno turistom in vozijo med vsemi znanimi in za turiste pomembnejšimi predeli otoka. Seveda so temu primerne cene. Aja, pa še nekaj.. prevoz je najbolje bookirati od doma (toplo priporočajo vsi), ker se vam namreč v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bo vaš avtobus popolnoma poln. Btw, midva sva dobila zadnja dva sedeža.

No, nazaj v Havano – glavno mesto Kube, ki je bilo tekom zgodovine v rokah tako španskih kot britanskih priseljencev, ameriške mafije in revolucionarjev. Današnjo podobo mesta v grobem delimo na tri dele in sicer Havano Vieja, Havana Centro in Vedado. V prvem se nahaja večina znamenitosti, v drugem boste priča realnem življenju domačinom, v zadnjem pa lahko prenočujete v najbolj luksuznih hotelih, se razvajate v mnogih restavracijah ali pa žurirate v najboljših (verjetno tudi najdražjih) nočnih lokalih. Ne glede na predel, slej kot prej se boste vživeli v mesto in se prepustili ritmu kubanske glasbe, ki vas bo vodila naokoli.

Hm, kje začeti? Avtomobili so definitivno nepozabni! Ogromne mašine, ki so obtičale v času in po teh cestah brnijo že vsaj – najmanj 50 let. Ameriški klasiki živahnih barv so res prava paša za oči, še posebno za nas Evropejce, ki takšne avte po večini res ne videvamo ravno vsak dan. No, enostavno res so zakon!

S cest pa na ulice.. polne restavracij, spominkov in okraskov ter žive glasbe. Ulica Obispo? Mimo nje, enostavno pač ne gre! Začne se s El Floridito – barom, ki je do svojega slovesa prišel s daiquiri, pijačo katero si je tu naročeval Ernest Hemingway, njegov kip pa še danes sloni na šanku. Ko pa se boste prebijali skozi gnečo mimoidočih in boste imeli v torbah že dovolj spominkov za vso žlahto, pa si le odpočijte v Cafe Pariz, lokal je znan po vsakodnevni živi glasbi in okusni ter relativno poceni hrani.

Pustimo hrano in gremo raje nazaj na pijačo, v trgovini je težje dobiti steklenico vode kot steklenico ruma. Ja, res je!  in kje ga stočijo na hektolitre in z njim ustvarijo priljubljen mojito? Koktajl, narejen z belim rumom, mineralno vodo, meto in sladkorjem je namreč zaščitni znak lokala La Bodequita del Medio. Naj pa vas ne presenetijo od tal do stropa popisane stene, tu se namreč lahko vsak gost podpiše in pusti svoj pečat.

Havana premore tudi muzeje in to res dobre – čokoladne! Vendar lokalu z nekaj omarami v katerih so razstavljeni predmeti, ki so pomembni pri izdelavi čokolade težko rečeva muzej, definitivno pa je edini, kjer si lahko naročiš super poceni in okusno vročo čokolado za komaj 0,55 CUC ali pa izbiraš med različnimi čokoladnimi pralineji, ki so polnjeni tudi z najbolj znano kubansko pijačo, belim rumom Havana Club.

Na drugem koncu mesta, v predelu Vedado stoji Plaza de la revolucion, prostor namenjen velikim političnim dogodkom, zanimiv predvsem zaradi dveh velikanskih portretov Che Guevare in Camila Cienfuegosa na stavbah nasproti kipa posvečenega Joseju Martiju. Zaradi oddaljenosti od starega dela mesta priporočava, da se do tja odpravite s taxijem.

Havana je pač Havana, tu je zakon!

S & B

The post Havana, od revolucije do salse, mojita in čokolade! appeared first on NAJINA POTOVANJA.

V letih ki prihajajo, se kubancem obetajo boljši časi, embargo z ZDA je odpravljen, turistov vse več, vendar pa s tem otok počasi izgublja svoj čar in lepoto. Zaradi omenjenega, so po marsikaterih navedbah zdaj tisti zadnji trenutki, da državo doživiš v njeni pravi luči in se ob zvokih pristne kubanske glasbe sredi ulice zavrtiš z domačini.

Midva bova v Varadero odletela iz Benetk preko Munichna. Načrtujeva, da bova obiskala in si ogledala predvsem zahodni in osrednji del otoka medtem, ko bova vzhodnega pustila za kdaj drugič. Na žalost sva malce omejena z dopustom. Domov se vračava z direktnim letom na Dunaj.

Aja pa še nekaj, mogoče najine objave ne bodo tako ažurne kot običajno, saj kot sva že omenila, povezave niso ravno najhitrejše. Ampak brez panike! Z nama je sigurno vse v redu – kadiva kubanko, pijeva mojito in namakava noge v toplem morju sredi neskončno dolge peščene plaže.

Ja, zimo bova definitivno zaključila v stilu

S & B

The post Ej, midva greva na Kubo appeared first on NAJINA POTOVANJA.