Zakaj je ta vožnja tako drugačna kot vse ostale? Zaradi čudovite pokrajine… hribi, plantaže čajevca, nabiralke čaja… Res prekrasno, še posebno ob sončnem vremenu. Za najlepše fotografije in razgled vam priporočava sedeže na desni strani vlaka ali pa “stojišče” pri odprtih vratih, kjer lahko vaše noge prosto bingljajo iz vlaka, medtem, ko vi uživate v vožnji. Za Nuwaro Eliyo je potrebno izstopiti na postaji Nanu Oya in nato pot po strmi cesti nadaljevati z avtobusom ali tuk-tukom.

Nuwara Eliya je mesto, ki leži na približno 1.900 metrih nadmorske višine in se je izoblikovalo v času angleške kolonizacije v 19. stoletju. Prav tako je iz tistega časa še veliko stavb, ki dajejo mestu malce angleškega videza, zato Nuwaro Eliyo nekateri imenujejo tudi “Little England”. Mesto je obdano s plantažami čajevca in tovarnami v katerih dejansko nastane čaj, ki ga mi kasneje lahko pijemo. In prav to je glavni razlog, da je Nuwara Eliya med turisti tako popularna.

Kljub velikemu številu turistov in ogromnemu povpraševanju po namestitvah, so prenočišča tu relativno redka in predvsem veliko dražja kot drugje po državi. Midva sva guesthouse rezervirala zadnji dan in se osredotočila bolj na lokacijo kot na kaj drugega. Najin prvi dan sva izkoristila za obisk Victoria Park-a v centru mesta. Naveden je kot ena izmed top znamenitosti, vendar je le običajen park, ki ga prehodiš v nekaj minutah. Drevesa, nekaj vrtnic, ribnik, trava… ja običajen majhen park vam rečeva. Poleg tega je potrebno zanj seveda plačati še vstopnino, ki je 300 Rs po osebi.

Za konec dneva sva se končno malce opogumila in si privoščila še par dobrot z ulice. Govoriva o Tal-u, ocvrto testo z začimbami, ki spominja na naše miške, le da je le-ta slan in ima obliko ameriškega mini krofa. Super zadevščina za hiter prigrizek, če seveda prezreš kje in kako je vse skupaj narejeno Neverjetno izvirni pa so tudi pri serviranju. Prigrizke ti namreč postrežejo v časopisnem papirju ali pa kar na starem listu kakšne od domačih nalog, ki so jih otroci prinesli iz šole.

Kot sva omenila že zgoraj, je glavna stvar zaradi katere sva sploh tukaj, seveda čaj in plantaže čajevca. Da bi dobila vpogled v proizvodnjo čaja sva se odpravila v Pedro Tea Factory, kjer imajo organizirane vodene oglede tovarne in celotne pridelave čaja. Ker je tovarna nekaj kilometrov iz mesta se je tja najbolje odpeljati z avtobusom za pičlih 20 Rs, v smeri Ragalla-e, izstopiš pa tik pred tovarno.

Vstopnice kupiš v Lovers Leap Tea Boutique znotraj tovarne in stanejo 200 Rs na osebo. Trgovinica je moderno opremljena in ima teraso, s katere se razteza čudovit razgled po plantaži, seveda pa lahko v njej kupiš tudi vse vrste čaja, ki jih tu pridelujejo. Ogled nato poteka preko točke, kjer sprejmejo sveže nabran čaj, preko sušilnice, separacije, do končnega pakiranja v velike žakle. Celotna tura traja nekje 20 minut.

Seveda pa je celotna zgodba o čaju odvisna od nabiralk čaja, najrevnejših in najbolj neizobraženih žensk v državi. Za pičlih 650 Rs oziroma štiri evre na dan morajo pobrati za kar 18 kilogramov čaja. Istega čaja, ki ga pijemo po celem svetu in za eno samo škatlo odštejemo ravno toliko kot one v enem dnevu zaslužijo. Definitivno stvar, o kateri se je treba zamisliti.

Najboljši čaj iz najmlajših listov, ki ga izdelujejo v Pedro Tea Factory, Lover’s Leap je dobil ime po bližnjem slapu. Do slapu je od tovarne potrebno prečkati glavno cesto in dobre tri kilometre hoditi med plantažami čaja v hrib po makadamski cesti. Na koncu poti pa te čaka 30 metrski slap in super razgled na mesto.

Jutri nadaljujeva pot z vlakom skozi deželo čaja do vasice Ella, od tam pa z avtobusom proti južni obali, v mesto Tissamaharama.

S & B

The post Nuwara Eliya, dežela čajevca appeared first on NAJINA POTOVANJA.