Drživa pesti da ste navdušeni mogoče pa koga zamika nakup letalskih kart.

Imejte se!

S & B

The post Video: Potovanje na Sejšele appeared first on NAJINA POTOVANJA.

8 dni iskanja najlepše plaže: plan oz. predlog načrta potovanja

1. dan: Benetke – Istanbul – Mahe – Praslin

Iz Benetk sva preko Istanbula letela na Mahe in nato z majhnim aviončkom, ki sprejme vsega 16 ljudi, naprej na otok Praslin. Adrenalinska vožnja, kjer v trenutku ali zaradi strahu ali zaradi občudovanja lepot kaj hitro ostaneš brez besed

2. in 3. dan: Praslin

Otok, ki je sanjska destinacija za ljubitelje narave, čudovitih plaž in nacionalnih parkov. Privoščite si še izlet s čolnom na otok Curieuse in naredite nepozaben selfie z želvo velikanko.

4. in 5. dan: La Digue

Skočite na kolo in gas! Prekolesarite teh nekaj kilometrov, kolikor je velik otok in obiščite eno izmed najlepših plaž na svetu Anse Source D’Argent.

6. do 8. dan: Mahe

Odpravite se v prestolnico Victorio in se sprehodite med stojnicami na Sir Selwyn Selwyn-Clarke Market-u. Privoščite si kozarček lokalnega ruma v destilarni Takamaka ali pa skodelico čaja sredi gorskih plantaž. No.. tudi kakšna plaža ali dve se najdejo saj smo vendar na Sejšelih!

Kaj dejansko rabim s sabo?

–   GPS (naložena aplikacija na telefonu)
–   polnilec za v avto
–   adapter za elektriko
–   kratke hlače in majice
–   kopalke
–   masko in snorkel
–   kopalna brisača
–   sončna krema
–   sončna očala
–   veliko dobre volje

Ostali napotki!

Hrana.

Sejšeli res niso ravno raj za gurmanske navdušence, zagotovo pa boste na račun prišli ljubitelji žara oz. predvsem tisti, ki obožujete ribe in ostale morske sadeže. Lokalna kulinarika je nekakšen preplet azijskih jedi, kot so na primer različne vrste currya in žar specialitete. S picami najdete tudi kanček italijanskega pridiha, vendar so le-te po večini povsod precej drage… vse omenjeno pa seveda vedno spremlja sveže sadje in zelenjava. Pravo pristno »kreolsko hrano« boste dobili predvsem v majhnih, bolj domačih »take-away« restavracijah, kjer boste za jedi odšteli tudi precej manj denarja kot drugje.

Prenočišče.

V kolikor se po vaših bančnih računih ne valja nekaj (precej) odvečnih tisočakov, ki bi jih lahko porabili za bivanje v luksuznih resortih ob najlepših plažah, vam priporočava, da si rezervirate apartma ali sobo pri domačinih. Izbire je ogromno, vendar z rezervacijo ne odlašajte predolgo, saj se kapacitete, vsaj tistih ugodnejših in na dobrih lokacijah, precej hitro zapolnijo. Midva sva vsa prenočišča rezervirala na Booking.com.

Na otoku Mahe lahko priporočava Marie Laure Suites.

Najem avtomobila.

Na prvi pogled se ne zdi, da bi bilo smiselno na tako majhnih otokih najeti avto, ampak verjemite, da ob raziskovanju čudovitih kotičkov pride še kako prav. Mogoče vas bodo ozke ceste, vožnja po levi strani ceste, praktično nič javne razsvetljave in majhni avtomobili še bolj odvrnili od najema, pa vendar → počasi se daleč pride. Kakorkoli.. ste na dopustu, zato si brez problema lahko privoščite ležerno in umirjeno vožnjo, na večinoma časa precej praznih cestah.

Na otoku Praslin priporočava najem pri Bliss Car Hire.

Denar.

Ne zanašajte se le na plačevanje s kreditno kartico, saj je v večini supermarketov minimalni znesek plačila s kartico 100 SCR (cca. 6,50€) in gotovina vam lahko v teh primerih pride še kako prav. Denar menjajte v privatnih menjalnicah, saj so tečaji bistveno boljši od tistih na bankah. Najem avtomobila, prenočišča, izlete s čolnom pa lahko plačate celo z evri.

Predvideni stroški potovanja za 2 osebi.

Obdobje najinega potovanja: junij 2019

Pred potovanjem:

–   Lonely Planet: 21,50€
–   povratna letalska karta Benetke – Istanbul – Sejšeli: 1.040,00€
–   letalska karta Mahe – Praslin: 150,00€
–   prevoz na ter iz letališča (gorivo in cestnine): 60,00€
–   parkirišče na letališču v Benetkah: 50,00€
–   osnovno zavarovanje za tujino Coris: 25,00€

Na potovanju:

–   prenočišča (dvoposteljna soba, zajtrk): 110,00€ na noč
–   hrana in pijača: 35,00€ na dan
–   najem avtomobila: 40,00€ na dan
–   gorivo: 30,00€
–   dvodnevni najem koles na otoku La Digue: 35,00€
–   trajekti: 150,00€

Dodatno:

–   nakup spominkov: 30,00€
–   celodnevni izlet s čolnom na otok Curieuse: 170,00€
–   ostale vstopnine: 40,00€

Skupaj stroški 7-8 dnevnega potovanja po Sejšelih za 2 osebi: cca. 3.000 eur

S & B

The post Načrt potovanja: Rajski Sejšeli appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Glavna znamenitost Victorije je Sir Selwyn Selwyn-Clarke Market oziroma Victoria market – tržnica kjer prodajajo raznorazno sadje, zelenjavo in ribe, seveda pa se vsekakor nekaj najde tudi za turiste → spominki vse od magnetkov, kipcev, čajev in raznih začimbnih mešanic. Z izjemo spominkov, ki so relativno ugodni, so cene sadja in zelenjave, tako kot na preostalih otokih, ki sva jih obiskala, bistveno dražje kot bi si predstavljali… določeni pridelki imajo cene enake oziroma celo malce višje kot pri nas – kar je, glede na to, da banane, kokosi in papaje na celotnem otočju dobesedno rastejo za vsakim vogalom, precej presenetljiva informacija.

Tik ob tržnici se nahaja edini hindujski tempelj na otočju imenovan Sri Navasakthi Vinayager, ki s svojo barvitostjo pritegne marsikaterega mimoidočega turista. Še bolj pa v oči pade Tower Clock, majhen stolp z uro, postavljen pred več kot 115 leti v čast angleške kraljice Victorije. V 19. stoletju so bili Sejšeli namreč angleška kolonija, omenjen stolp pa je replika tistega, ki stoji v Londonu pred glavno železniško in podzemno postajo Victoria Station.

Kljub temu pa so Sejšeli še vedno Sejšeli, zato mimo plaž pač ne moreš. Najbolj znana je zagotovo Beau Vallon, plaža, ki morda ne slovi ravno po svoji super lepoti, ima pa pestro kulinarično ponudbo, saj so tik ob obali številne stojnice z relativno poceni hrano. Tukaj lahko uživate ob pečenih ribah na žaru, hobotnicah, različnih curryih in hamburgerjih. Ja, včasih za prste obliznit

Mogoče Mahe ni ravno znan po čudovitih plažah kot sta to otoka La Digue in Praslin, pa vendar lahko z malo brskanja vseeno odkriješ pravi raj. Petite Anse – ena najlepših, po najinem mnenju celo najlepša plaža, ki sva jo obiskala na Sejšelih (se pa mnenja obiskovalcev seveda razlikujejo). Na prvi pogled gre za skriti kotiček, do katerega prideš le z malo iznajdljivosti. Kako pa? Ker vam večinoma vedno vse informacije postreževa direktno na pladnju, sva se odločila, da tokrat tega podatka ne izdava… obstaja Google

Ne glede na to na katerem otoku boste uživali svoje rajske počitnice, imejte v mislih, da je ob sobotah in predvsem nedeljah, večina »znamenitosti« in večjih trgovin zaprtih. To vam lahko dodobra spremeni vaše načrte, zato vikende raje izkoristite za poležavanje na plažah. Midva sva Mahe obiskala ravno med vikendom, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da sva izpustila obisk plantaže čaja in najbolj znane destilarne ruma na Sejšelih, Takamaka – sva jo pa na hitro pogledala od zunaj.

Z dvodnevnim obiskom največjega otoka sva sklenila najino potovanje po Sejšelskem otočju. Tako kot ostale destinacije imajo tudi Sejšeli prednosti in slabosti, ki pa jih zagotovo vsak popotnik doživlja po svoje. Kljub vsemu je bil to sproščujoč in čudovit dopust, ki bi ga priporočala predvsem tistim, ki ljubijo naravo, poležavanje na plaži in čofotanje v turkizno modrem morju.

S & B

Obdobje potovanja: junij 2019
Prenočišče: LINK

The post Zadnja postaja na Sejšelih: glavni otok Mahe s prestolnico Victoria appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Na otok sva prišla s trajektom direktno s Praslina. Vožnja, za katero sva odštela 15€ na osebo (karte sva predhodno kupila že doma), traja le 15 minut. Za pot naprej do hotela pa imaš na voljo tri možnosti → greš peš, s kolesom ali pa se zapelješ s taksijem. V kolikor hotela nimaš v La Passe-u, ki je središče otoka, potem prva možnost odpade. Vožnja s kolesom skupaj z velikimi kovčki tudi ni ravno obetavna, zato preostane le še taksi, ki pa tudi za zelo kratke razdalje precej oklesti denarnico in npr. stane 150 rupij (takrat približno 10€) za slaba dva kilometra.

Najin glavni razlog za obisk otočka La Digue je Anse Source d’Argent – plaža, ki je nadvse popularna med turisti in je ena izmed največkrat fotografiranih na svetu. Ogromne skalne gmote iz granita, palme, turkizno morje in bel pesek res pričarajo prelepo fotogenično kuliso. Edina večja slabost, no vsaj za naju, pa je zelo plitvo morje, ki predvsem v času oseke ni najbolj primerno za plavanje. Čeprav mnogi pravijo, da lepše plaže na svetu ni, se z njimi ne strinjava v celoti – midva sva svoj raj našla drugje, ki pa naj ostane skrivnost

Za vse vodne vragolije in šnorklanje se je najbolje odpraviti na Anse Severe, plažo na skrajnem severu otoka, ki je od pristanišča oddaljena 10 minut vožnje s kolesom. Za prave otoške vibracije poskrbijo stojnice s sokovi in sadjem, ki so postavljene vzdolž celotne plaže.

Na otoku pa je še nekaj plaž, ki pa so bolj za opazovanje in ne ravno za brezskrbno uživanje. Med nje spadajo Grand Anse, Petite Anse in Anse Cocos – veriga plaž na vzhodni strani otoka, kjer jih večino časa spremljajo močni vetrovi in tokovi, kar je tudi glavni razlog, da plavanje ni ravno priporočljivo. Kakorkoli.. če želiš navedene plaže obiskati, pa se pripravi tudi na lazenje po pravi pravcati džungli

Dva polna dneva na La Digue sta bila za naju čisto dovolj, čeprav sva bila na začetku ob branju vseh komentarjev zelo skeptična. Otok sva prekolesarila po dolgem in počez, videla vse kar sva si želela, ob tem uživala ter v domači takeaway gostilnici Gala preizkušala tipično »kreolsko« kulinariko.

S & B

Obdobje potovanja: junij 2019
Prenočišče: LINK

The post La Digue, Sejšelski raj v malem appeared first on NAJINA POTOVANJA.

V kolikor ste morda takšni kot midva in na istem mestu nikakor ne zdržite niti pol dneva skupaj, morate biti ves čas v pogonu ter seveda videti vse kar določena destinacija ponuja → vam svetujeva, da si kljub majhni površini otoka (12 km dolžine in 4,6 km širine) za cca. 40€ na dan najamete avto. Zakaj? Večja fleksibilnost, udobje, prijetno hladna klima in na drugi strani vročina, visoka vlaga ter nepotrebno izgubljanje časa ob sicer zelo ugodnih, vendar menda precej netočnih avtobusih… Vsekakor plusi in minusi, ki jih pretehta vsak posameznik. Pri nama je zmagal najem in Kia Picanto, ki sva jo že doma predhodno rezervirala pri Bliss Car Hire in bila s storitvami in njihovo ažurnostjo zelo zadovoljna.

Med plažami, ki jih morate obiskati, zagotovo prednjači Anse Lazio → dolga, belo peščena plaža, obdana s palmami na eni strani in turkizno modrim morjem na drugi (tipično ). Po najinem skromnem mnenju je to ena izmed najlepših, če ne najlepša plaža, ki sva jih obiskala na Sejšelih.

Poleg omenjene pa sta si najino naklonjenost zaslužili še Cote d’Or in Anse Volbert, ki se nahajata tik ob glavni cesti, kjer najdeš še par restavracij, mini supermarketov in trgovinic s spominki.

Ker sva zaradi majhnosti otoka, najine želje in celoten potovalni načrt »obdelala« še hitreje kot sva pričakovala, sva si bivanje na Praslinu popestrila z dodatnim izletom na otok Curieuse. Celodnevno ekskurzijo sva uredila preko Angel Tours, ki je glede na Tripadvisor najboljši ponudnik tovrstnih izletov na Praslinu.

Tekom celotnega dne smo obiskali St. Pierre, majhen in nenaseljen otoček, ki je znana lokacija za snorklanje in opazovanje rib ter otok Curieuse, naravni rezervat, na katerem skrbijo za ohranjanje želv velikank. Ta zanimiva bitja lahko tehtajo tudi več kot 300 kilogramov, nekatere med njimi pa dočakajo tudi več kot 100 let! Cena celodnevnega izleta znaša 85€ na osebo, vključen pa je tudi transfer do hotela (odvisno od lokacije) in BBQ kosilo na otoku Curieuse.

V primerjavi z drugimi otoki na Sejšelih, je Praslin znan tudi po nacionalnih parkih, med katerimi izstopa Valle de Mai, dom njihovega nacionalnega ponosa – kokosa imenovanega Coco de Mer. Midva parka zaradi časovne stiske, malce pretirane cene (ta znaša 350 rupij oz. približno 23€ na osebo) ter določenih dokaj slabih komentarjev na internetu, nisva obiskala.

S & B

The post Raziskovanje otoka Praslin in izlet na Curieuse appeared first on NAJINA POTOVANJA.

V začetku junija namreč iz Benetk s Turkish Airlines letiva na Sejšele, pred tem pa bova naredila še kratek postanek v Istanbulu, ki leži tako v Evropi kot tudi v Aziji. Mesto ima kar 15 milijonov prebivalcev in je največje v Evropi. Zagotovo naju bo tukaj presenetila arhitektura, ki je preplet krščanskega kot tudi muslimanskega izvora. Istanbul je bil namreč včasih prestolnica tako Vzhodnega rimskega kot tudi otomanskega imperija.

Da pa dopust ne bo le zgodovinsko obarvan, bodo zagotovo poskrbeli Sejšeli. Rajski otoki tik ob vzhodni obali Afrike, so znani predvsem po plažah, ki se vsako leto uvrščajo med tiste najlepše na svetu. Obiskala bova tri glavne otoke, Mahe, Praslin in La Digue… no, mogoče celo še kakšnega, saj celotno otočje obsega kar 115 otokov!

City break v enem izmed najbolj zanimivih mest na svetu in oddih na peščenih plažah pod palmami združena v eno potovanje, se sliši naravnost odlično. Za kaj več pa naju spremljajte na najini spletni in Facebook strani.

S & B

The post En dopust, trije kontinenti appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Trg Djemma el Fna v Marakešu se čez dan dobesedno spremeni v pravo gledališče. Ulični umetniki, ki se ukvarjajo s plesom, improvizacijo, glasbo, vsak dan privabijo na tisoče radovednih turistov. Ne manjka niti raznovrstnih živali, kot so opice, kače, želve… Ob mraku pa trg zasije še v drugi luči, na plan se prikažejo stojnice, kjer domačini za ugodno ceno ponujajo njihovo tradicionalno hrano in pijačo (torej morske dobrote, piščanec na sto in en način ter obvezen metin čaj in svež pomarančni sok). Djemma el Fna se je pri nama brez konkurence uvrstil na 1 top atrakcijo Maroka.

#2 – Medina v Fezu

Ozke, zanimive ulice, natrpane z raznovrstnimi stojnicami, čez katere se na trenutke lahko uspešno prebiješ le s pomočjo prijaznih domačinov. Gre za labirint vseh labirintov, kjer na začetku dobiš občutek, da ti niti najbolj kakovosten GPS nebi bil v pravo pomoč, vendar se le-tega kmalu znebiš in začneš uživati v raziskovanju. Čar medine v Fezu je ravno ta, da nikoli ne veš, kaj te čaka za naslednjim vogalom.

#3 – Slapovi Ouzoud

Čudovit pogled, ki te za trenutek pravzaprav omami, doživiš v kraju Ouzoud pri istoimenskih slapovih. Padec vode s kar 110 metrov v globino jih uvršča na drugo mesto najvišjih slapov v Afriki. Po najinem mnenju, ta razgled nad celotno dolino, prav gotovo nobenega od obiskovalcev ne pusti ravnodušnega.

#4 – Mošeja Hassan II.

Mesto Casablanca je poznano kot najbolj gospodarski del države, večini pa v spominu ostane po edinstveni mošeji Hassana II., ki jo je gradilo kar 12.000 delavcev. Del mošeje stoji na morju in ima premično streho… stavba je zmodernizirana do potankosti.

#5 – Usnjarna Chaouwara

Kjer je neznosen smrad in katastrofalni pogoji za delo, tam najdeš eno najbolj prepoznavnih znamenitosti v mestu Fez, usnjarno Chaouwara. Usnje velja za enega najboljših na svetu. Pisani bazenčki polni kemikalij so na pogled res izjemno atraktivni za turiste, ko pa se zaveš s čim se soočajo njihovi delavci, si lahko hvaležen, da vse skupaj spremljaš le od daleč.

Z usnjarno najinih top 5 zaključujeva.. in kaj na najino izbiro praviš ti? V kolikor pa Maroka še nisi obiskal, priporočava le eno – kupi letalske karte in spakiraj

S & B

The post Najinih top 5 znamenitosti v Maroku appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Ob 8ih zjutraj naju pred riadom že čaka vodič, ki naju pospremi do odhodne lokacije, starta proti slapovom. Pot do tja traja dobre 3 ure (okoli 250 km), katero opravimo z novim in dokaj udobnim minibusom (brez klime). Slapovi oziroma kraj Ouzoud je dobil ime po olivah, zakaj je tako, pa nam je jasno že na začetku. V berberskem jeziku Ouzoud pomeni oliva, po vsem okolišu pa rastejo same oljke – vsaka ima svojega lastnika, kateri pa je označen z določeno barvo. Z lokalnim vodičem, ki smo ga morali brez kakršne koli izbire doplačati po 30 mad na osebo (čeprav naj bi bilo to že vse vključeno) se odpravimo po ozki gozdni poti do prve razgledne točke. Tu prvič vidimo za kakšno pokrajino in za kako velik slap dejansko gre. Cascades d’Ouzoud je drugi najvišji v Afriki, takoj za Viktorijinimi slapovi v Zimbabveju. Voda v globino pada kar 110 metrov. Gozd in okolica okrog slapov je zelo priljubljena kamping točka za mlade maročane, vendar pa zaradi velike turistične obiskanosti in njihovega odnosa do okolja, postaja to področje vse bolj onesnaženo.

Prehodili smo 8 km dolgo traso, po strmem, zaraščenem pobočju do zadnje kaskade slapu. Celotna pot po pokrajini ni nič kaj zavarovana, oz. sploh nič. Če bolj nerodno stopiš, ti ni več pomoči, kar pa zna biti še posebno zanimivo, če namesto pohodniških čevljev oz. superg, obuješ japonke, kot je to storil Borut ..dan smo zaključili z prijaznimi berberskimi opicami, s katerimi smo naredili nekaj fotografij, nato pa se odpeljali nazaj proti Marrakechu. Destinacijo je vredno obiskati kljub relativno visoki ceni, vendar tu spoznaš bolj zeleno, z drevesi in drugimi rastlinami prekrito pokrajino, ki nam je veliko bolj domača, kot ostala bolj puščavska območja Maroka.

Najino maroško zgodbico sva zaključila prijetno utrujena. prepešačila, prevozila in ogledala sva si kar lep del te afriške države. Bila je zanimiva izkušnja, ki jo predlagava vsem, ki si želijo spoznati novo, drugačno kulturo. Po najinem mnenju gre za dokaj varno državo, z ne preveč vsiljivimi domačini (razen kadar gre za prodajo na stojnicah), ki ti radi pomagajo najti hostel, znamenitost ali restavracijo (seveda za denar).

Za zdaj pa lahko le še čakava, da se nama pojavi nova priložnost, za novo potovanje – do takrat pa sledi realno življenje v naši ljubi Sloveniji.

Se vidimo.

S & B

The post Slapovi Ouzoud appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Železniška postaja v mestu Fez je bila nedolgo nazaj prenovljena in njena podoba je identična postaji v Marakešu. Da se sprehodiš do glavne ceste, prečkaš lepo urejen park pred katerim mrgoli avtomobilov in to ne navadnih, ampak seveda slavnih taksijev, ki jih v Maroku srečuješ vsako sekundo. Naj jim torej na kratko nameniva še nekaj besed, najprej okrog barv. Skoraj vsako večje mesto v Maroku ima taksije obarvane v svoji barvi. V Marakechu so bež, v Rabatu modre, v Casablanci in Fezu so rdeče barve. Vozniki morajo plačati licenco, medtem, ko avto dobijo od države ali pa ga kupijo sami. Peljala sva se tako s starejšimi kot tudi z (na zunaj) novejšimi taksiji, vendar v obeh primerih gre za zelo dotrajne avtomobile. Cena vožnje pa se razlikuje od sposobnosti barantanja.

V Fezu sva rezervirala hotel Jnane Sbile, na odlični lokaciji zraven istoimenskega parka. Za dve nočitvi v dvoposteljni sobi z zajtrkom, bova odštela 700 mad (približno 64 eur). Soba je v tipičnem maroškem stilu, polna živahnih barv, ter za državo značilnega okrasja (lestenec iz bakra, steklena mizica, omara poslikana z rožami).

Najino odkrivanje mesta se prične na trgu Bab Bou Jeloue. Ker pa je za nama že relativno dolga pot, okrog naju pa cel kup restavracij oz. lokalov se odločiva, da najprej poskusiva katero od maroških specialitet. Vsak izmed gostiteljev ti zagotavlja najboljšo hrano za najboljši denar, kar ti izbiro dodobra oteži. Kot znak dobrodošlice nama najprej postrežejo z lečo, ki na videz ne izgleda nič kaj okusna, vendar naju le-ta tokrat prevara Na najinem jedilniku pa kot glavni jedi kasneje pristaneta kus kus s piščancem, različnimi vrstami zelenjave (krompir, korenje, čičerika, kumare) in rozinami ter odlična piščančja nabodala z domačim pomfrijem ter njihov obvezen dodatek, solata. Jedi sta bili okusni, ravno prav začinjeni ter porcije dovolj velike, da sva bila sita še cel dan. Za kosilo skupaj s pijačo odštejeva 90 mad, cene pa so si v teh uličnih restavracijah zelo podobne.

S polnim želodcem se odpraviva naprej po glavni poti. Za orientacijo po medini tokrat uporabiva začrtano pot od znamenitosti do znamenitosti, katero predlaga Lonely planet. A kaj kmalu ugotoviva, da so bile ozke ulice v Marakešu prave avenije v primerjavi z uličicami v Fezu. Vse so zelo stisnjene in si med seboj podobne, edina razlika je bila le, ali sva šla po hribu navzdol ali navzgor. Ulice so res kot labirint, na kar pa naju že prej opozarjajo lokalni vodiči, ki jim nisva ravno verjela na besedo.

Kljub temu z nekaj težavami najdeva znamenitosti, ki so bile bolj kot ne podobne tistim, katere sva videla že v prejšnjih mestih. Vendar pa tu niso postavljene nekje na prostem kot je to v navadi, ampak so vse zlite v ulicah tako, da jih komaj prepoznaš. Sprehodiva se mimo mederse Bou Inania in el-Attarine ter mošeje Kairaouine. Vmes pa zavijeva tudi v prostor imenovan Fonduq Kaat Smen, ki je specializiran za proizvodnjo in prodajo različnih vrst medu. Med imajo shranjen v modrih plastičnih sodih in ne izgleda nič kaj okusno, sploh, ko zagledaš enega izmed trgovcev, ki po sodu meša z umazanimi rokami in ta med okuša z oblizovanjem prstov.

Pot nazaj pa je bila zopet prava uganka.

Za naslednji dan nama ne preostane drugega, kot, da zopet preizkusiva najino iznajdljivost. Cilj je najbolj znana usnjarna, Chaouwara. Omenjena je ena izmed več kot 50ih v mestu in ena izmed redkih katere predelujejo usnje na tradicionalen način. Znanje predelave usnja se prenaša iz roda v rod in vsak od delavcev se v to službo dejansko rodi. Delavne razmere so izredno slabe, saj so delavci cele dneve do kolen v bazenčkih polnih kemikalij. Razmere naj bi bile identične kot so bile že v srednjem veku. Glavne komponente pri sami predelavi so golobji iztrebki in goveji urin (kot vir kalija). Za barvanje pa uporabljajo indigo in žafran. Usnje iz Feza že stoletja velja za eno izmed najbolj cenjenih na svetu. Najbolj znano je mehko usnje iz kozje kože, imenovano “morocco” in se je včasih uporabljal za ovijanje knjig.

Do usnjarne prideva s pomočjo domačinov, tam pa se zvito priključiva večji skupini španskih upokojencev, kar nama predlaga eden od lokalnih vodičev. Na ta način namreč nimava nobenih stroškov, saj so celoten ogled močno preplačale že španske gospe in gospodje. Nažalost se vseeno nisva popolno zlila s skupino zaradi starostnih razlik ampak videla sva vse kar sva si želela, brez kakršnih koli težav. Bazenčke kjer predelujejo in barvajo usnje si ogledamo s terase ene od večjih trgovin z izdelki iz usnja, v kateri ob vstopu dobiva vsak svojo vejico mete, s katero ublažiš smrad, ki nastaja ob sami predelavi. Celotna zadeva je resnično zanimiva in dejansko edina stvar, ki si jo bova v Fezu najbolj zapomnila.

S & B

The post Labirint v Fezu appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Po relativno kratki vožnji prispemo v Rabat, ki pa naju takoj pozitivno preseneti. Velike, lepo urejene ulice, vodometi, ogromno ljudi, ravno nasprotno od tistega kar sva do sedaj videla v drugih mestih. Njihova postaja Rabat Ville se namreč nahaja na eni izmed glavnih ulic Mohameda V. Imela pa sva samo eno težavo, in sicer, kako najti hotel, za bolj malo denarja in povrhu še za dve nočitvi. Na bookingu so se cene namreč gibale kar od 120 eur naprej, kar pa nama je bilo veliko preveč. Sledila sva navodilom Lonely planeta in začela z iskanjem. Najprej sva se ustavila pred hotelom Central, ki naj bi veljal za enega izmed low budget hotelov. Hotel je star kot zemlja, receptor brez volje do življenja in cena občutno dražja kot jo predstavljajo v knjigi. Zato z najinim lovom na low budget prenočitvijo nadaljujeva s potjo proti medini. Tik pred začetkom medine in ozkih ulic zavijema v hotel Doghmi oziroma Dorhmi kot je napisano v Lonely planet-u. Starejši receptor naju lepo sprejme s tekočo angleščino in veliko mero prijaznosti, še bolj pa naju razveseli s ceno, za dve noči bova namreč skupaj odštela 280 mad. Edina slabost hotela je le skupni wc in prha, ki jo bolj za drobiž plačaš še posebej.

Odkrivanje Rabata sva pričela z, v meglo ovitim Hassan tower-om, ki je zgrajen na enak način kot Giralda v Sevilli in Koutoubia v Marrakechu. V njegovi bližini je mavzolej Mohammeda V., preoblečen v bel marmor in zgrajen v maroškem stilu. Pred mavzolejem naju ustavi neka gospa (verjetno domačinka) z dvema hčerama in naju prosi, če se punci lahko fotografirata s Sašo. Presenečena zadevo sprejmeva in na koncu z njima na fotki pristaneva oba Kasneje naju je pot ob obali, kjer lahko spremljaš domačine pri lovljenju rib in skakanju v vodo, vodila proti četrti Kasbah des Oudaias, v kateri so vse hiše v beli in modri barvi, ena od restavracij pa ti ponuja tudi lep razgled na morje.

Ker je ura kar letela je bil seveda čas za najino prvo pokušino res malce bol pravega maroškega kosila (do sedaj sva vztrajala bolj na evropejskem meniju). Privoščiva si jed z imenom Chawarma. Koščki pečenega začinjenega piščanca z omako iz sezama, katere pa je bilo pri nama bolj za okras, kot prilogo pa v tej restavraciji zraven postrežejo s pomfrijem. Zadeva je bila res okusna in verjetno se bo na najinem meniju v Maroku znašla še kdaj

Naslednji dan se po navodilih prijaznega receptorja v najinem hotelu, odpraviva do malo večje avtobusne postaje, blizu vrat (Bab al Had) skozi katere pot vodi do stare medine. Tam začneva z vztrajnim ustavljanjem taksijev, ki naj bi naju odpeljali do živalskega vrta. Ja, točno to, za ta dan sva si izbrala bolj antiarhitekturno – živalsko stran Rabata ..taksist naju že na začetku prijetno preseneti, saj vozi s prižganim taksimetrom in tako ni prišlo do nobenega nepotrebnega pregovarjanja glede cene. Jardin zoologique de Rabat (živalski vrt) je odprt šele slaba tri leta in obsega okoli 14 hektarov zemlje, v prihodnosti pa naj bi se še povečal. Razdeljen je na tematska področja (savana, puščava, močvirje, tropski gozd), v katerih so naseljene tudi za njih značilne vrste živali, katerih je več kot 100. Pri vstopnini izkoristiva študentski popust, vendar z malo težav, saj na naših novejših študentskih izkaznicah ni več osebne fotografije. Možakar kasneje le popusti in tako za karto odštejeva le 30 dirhamov na osebo.

Živalski vrt se nama je zdel super, urejen, čist, skoraj nobena žival ni zaprta v kletko,… Še posebno se nama je zdela zanimiva velika voliera s pticami čez katero sva se sprehodila, med tem, ko so nad in mimo naju letale različne vrste ptic. Če na kratko povzameva je živalski vrt v Rabatu vreden ogleda, če ti le čas to dopušča.

Po obisku sva prevoz nazaj v mesto lovila na avtocesti oz. njihovi hitri cesti. Možakar, ki naju je pripeljal do živalskega vrta nama je namreč predlagal naj raje ustaviva “grande” taksi, ki naj bi bil tudi dosti cenejši, vendar sva se le teh izogibala že od prvega dne v Maroku. To so bili beli mercedesi, stari že vsaj oz. najmanj 30 let. A tokrat nisva imela izbire, zato sva po nekaj minutah mahanja za cesto, že sedela v enem izmed njih. Prevoženih je imel že skoraj 800 tisoč kilometrov, kar pa verjetno niti ni bila realna številka, če pomislimo kaj ljudje po navadi prakticirajo z avtomobilskimi števci. Kljub temu sva se “varno” pripeljala nazaj do Bab al Had. Vožnja z avtomobilom v Maroku je drugače res prava mala katastrofa, ljudje vozijo po občutku in ne po pravilih, no vsaj tako pravijo sami.

S & B

The post Rabat kot moderna prestolnica appeared first on NAJINA POTOVANJA.