Glede na to, da so več ali manj vse glavne znamenitosti nagnete tesno skupaj, predlagava, da si parkirišče poiščete v samem centru mesta (midva sva parkirala v Park San Giusto). Nato se sprehodite do Trga enotnosti oziroma Piazza Unità d’Italia s fontano štirih celin in okoliškimi vladnimi in občinskimi zgradbami, Piazza della Borsa, Canal Grande di Triesti ter kipa James-a Joyce-a. Zanimiv je tudi velikanski, 250 m dolg pomol Molo Audace. Mesto pa zagotovo skriva še marsikaj kar je vredno ogleda. Mogoče si ogledate še kakšen muzej, cerkev… ali celo ostanke starodavnih Rimljanov? Izbira je vaša

Vsi vemo, da so Italijani znani po kavi, picah in sladoledu Seveda tudi v Trstu ne manjka lokalov, kjer si lahko privoščimo vse našteto, zato si le vzemite nekaj časa za razvajanje vaših brbončic. Če ste mogoče med tistimi bolj sladkosnedimi (kot midva), definitivno ne smete mimo manjše sladoledarne Gelateria Zampolli. Mogoče na zunaj res nič kaj posebnega, ampak njihova izbira vam bo dala misliti… imajo namreč na desetine takšnih in drugačnih okusov sladoleda in ja – bil je naravnost odličen.

Svoj izlet skoraj morate dopolniti še z ogledom čudovitega gradu Miramar, ki je od Trsta oddaljen le kakšnih 20 minut vožnje ob morju in dolgi mestni plaži. Grad je relativno »mlad«, saj je bil zgrajen šele v 19. stoletju – lahko pa se pohvali tudi z razkošnim parkom. Notranjost gradu je preurejena v muzej za katerega plačate 10 €. Medtem, ko je sprehod po parku in občudovanje gradu od zunaj seveda brezplačno. No, nekaj malega je potrebno odšteti le za bližnje parkirišče.

Uživajte!

S & B

The post V Trst na sladoled in do gradu Miramar appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Obisk mesta, ki je v popolnosti zgrajeno na vodi, s svojo zelo zanimivo in bogato zgodovino, se nama zdi kot super ideja za enodnevni izlet. Benetke so namreč iz Ljubljane oddaljene le 240 kilometrov, za kar boste potrebovali 2 uri in pol vožnje z avtomobilom. Glede na to, da v Italiji še ne poznajo vinjet, pa za cestnino odšteješ 20,20€ v obe smeri. Ni ravno poceni za 140 kilometrov ceste, mar ne?

V Benetkah je problem tudi s parkiriščem – že res, da je v okolici en kup večjih in manjših parkirnih hiš, vendar se le te ob navalu turistov kaj kmalu napolnijo. Midva sva šla za odtenek bolj na sigurno, in se odločila za največjo, parkirno hišo Trochetto, ki sprejme več kot 4000 jeklenih konjičkov. Ves dan parkiranja vas bo stal 21€. Njena prednost pa je tudi v tem, da se lahko v mesto odpraviš peš in s tem prišparaš nekaj kovancev, ki bi jih v nasprotnem primeru koristil za javni prevoz.

Po nekaj minutah hoje sva prišla do glavnega mostu Ponte della Costituzione, ki je odlična iztočna točka za zapleteno pot do glavnega trga svetega Marka. Zato ne škodi, v kolikor imaš s sabo kakšen zemljevid – še bolj enostavno pa je, da svoje oko usmeriš na table, ki so nameščene na vsaki od hiš in te prav tako pripeljejo do glavnih beneških točk oz. atrakcij. Mednje sodita tako znameniti most Rialto, čez katerega lahko prečkaš glavni kanal Grande, kot tudi že prej omenjeni trg, vendar pričakujte, da se zna pot bistveno podaljšati, kar pa je pravzaprav tudi pozitivna stvar, saj lahko med sprehodom vseskozi občuduješ značilne beneške hiše, prečkaš na desetine mostov in paseš oči ob pogledu na butične trgovine svetovno znanih modnih znamk.

Na trgu svetega Marka pa vas bodo pričakale znamenitosti, ki jih Benečani uvrščajo med glavne. To je Doževa palača (včasih sedež beneških vladarjev), stolnica svetega Marka in skoraj 100 metrov visok zvonik Campanile. Glede nato, da je bilo mesto še ne dolgo nazaj znano tudi po številnih golobih, pa tokrat res ne moreva mimo tega, da omeniva, da je teh letečih živalic v mestu res veliko manj kot včasih! Očitno so dodatki za sterilizacijo, ki so jih zadnja leta vmešavali med semena za hranjenje, res pomagali.

Benetke same po sebi slovijo kot drago mesto, vendar morava reči, da se s tem popolnoma ne strinjava. Zapraviš toliko, kolikor si pač zapravljiv!  ja, povsod je tako! Če primerjava ceno hrane, pijače in sladoleda, so le-te v popolnoma istem rangu kot drugje po Italiji. Seveda je tukaj potrebno odmisliti lokalčke na glavnem trgu svetega Marka (za ceno enega espresa namreč v trgovini dobiš že par kilogramov kave)! No, da se vrneva nazaj.. za pico rotolini (zvita pica) sva midva odštela 3,50 € v kiosku Crazy Pizza, ki jo na Tripadvisorju uvrščajo med najboljše v mestu. Za čist hud sladoled pa sva v Suso slaščičarni plačala 1,80 € na kepico in ja, še kako se je splačalo!

V kolikor vam mesto, o katerim ste prebirali zgornje stavke samo po sebi ni preveč zanimivo, se lahko podate tudi na bližnje otočke – kot je na primer Murano, kjer lahko občuduješ pihalce stekla ali pa se sprehodiš med barvitimi hiškami na sosednjem Buranu.

Jah nič, gremo v avto in na izlet!

S & B

The post Brez golobčka ni Benetk appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Iz mesteca Montecatini Terme do obrobja (Scandicci), sva za vožnjo po avtocesti porabila dobre pol ure in avto pustila pred znanim nakupovalnim centrom Coop (Ponte a Greve), kjer je parkirišče brezplačno. Do centra mesta sva se nato odpravila s tramvajem. Cena vozovnice je 1,2 evra – uporabljate jo lahko 90 minut in velja tudi za vožnjo z avtobusom, kupite pa jo na avtomatih ali kioskih.

Izpred glavne železniške postaje, kjer se nahaja tudi zadnja tramvajska postaja, sva pot nadaljevala mimo bazilike di Santa Maria Novella – do glavne atrakcije katedrale Duomo v središču mesta. Izstopa predvsem njena 91 metrov visoka kupola, ki jo je načrtoval Filippo Beunelleschi. Po Koloseju v Rimu in poševnem stolpu v Pisi je to zagotovo ena najbolj prepoznavnih znamenitosti v Italiji. Vstopnina znaša 18 evrov.

Ste že kdaj videli toaste, ki bi bili za vaš domači toaster popolnoma preveliki? Midva jih nisva samo videla, ampak tudi okusila. In ja, poleg najboljšega sladoleda v San Gimignanu, sva v Firencah poizkusila še najin najboljši in najokusnejši toast. Pripravljajo jih v majhni moderni »toasteria-i«.

Toasti so sveže pripravljeni in lahko izbirate med že preizkušenimi različicami, ki jih ponujajo na meniju ali pa si ga sestavite po svojih lastnih željah. Midva sva se odločila za toast s majonezo, umešanimi jajci, slanino in cheddar sirom, ki se je izkazal za noro dobrega, zanj pa sva odštela 5 eurov (velikost toasta je za 6 naših). Če se boste potikali tu okrog, ste ljubitelji slastnih popečenih kruhkov, vam hiter prigrizek v I’tosto toplo priporočava. Ne bo vam žal! P.S.: Na fotki zgolj polovička 

Še niste prepričani zakaj bi se za svoj naslednji izlet odpravili v Firence? Mogoče pa vas prepriča vsaj eden izmed 70ih muzejev. Imajo celo Gucci-jev muzej za ljubitelje mode! Največjo zbirko renesančnih del, kjer pa lahko občudujemo umetnine da Vincija, Michelangela, Botticellija in drugih umetnikov svetovnega kova, najdemo v galeriji Uffizi. V primeru vstopa je potrebno za vstopnino odšteti 8 evrov + nekaj ur stanja v dolgi čakalni vrsti.

Muzejev kot po navadi, midva nisva obiskala – sva pa dobrih 20 min iz centra mesta pešačila na trg Piazzale Michelangelo, da sva lahko Firence občudovala še iz ptičje perspektive.. no pa še nekaj kalorij sva pokurila s tem

Povzetek: Toskana je kul!

S & B

→ klik za ostala Toskanska mesta

The post V Firence na toast appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Prva postojanka je bilo mesto San Gimignano, srednjeveški Manhattan. V tem obzidanem kraju lahko trenutno naštejemo kar 14 stolpov, v zlatih časih pa je bilo teh več kot 70. Niso se uporabljali za kakšne strateške namene, pač pa so jih gradile premožne družine le z namenom, da bo njihov večji od sosedovega. Zanimivo a? Že včasih so se Italijani obnašali podobno kot se Slovenci še danes ni važno kaj imaš, važno, da ima sosed manj.

Kraj pa ni znan le po omenjenem, temveč po še bolj pomembni zadevi ..prav tukaj lahko namreč najdete svetovnega prvaka v izdelovanju sladoleda. Ja, tudi takšno tekmovanje obstaja in prav vsak bi si zagotovo želel biti v preizkuševalni žiriji, mar ne?

Slaščičarna mojstra Sergia Dondoli-ja se nahaja na Piazza della Cisterna in prav zagotovo jo ne boste zgrešili. Pred njo se neprestano vije par metrov dolga kolona ljudi, ki se iz Gelaterije vračajo z zadovoljnim nasmeškom na obrazu. Prav tu si lahko privoščite edinstven okus imenovan Crema di Santa Fina (žafranov sladoled z različnimi oreščki), ki je bil v Milanu na Expu 2015, proglašen za najboljšega v Toskani. S cenami pa tudi ne pretiravajo, že za kar precej zajetno porcijo zaračunajo okoli 2,5 do 3€. Če že ne zaradi znamenitosti kraja, se je definitivno obisk izplačal že zaradi omenjenega sladoleda, zaenkrat ga definitivno uvrstiva na najino prvo mesto.

Najin tokratni dnevni cilj pa je bila Siena, slaba ura vožnje iz San Gimignana je hitro minila, saj sva vožnjo nadaljevala po ozkih vaških cestah in opazovala okolico. Če bi le imela več časa bi prav gotovo kakšen dan preživela v enem izmed številnih kmečkih turizmov. Obliko takšnega dopustovanja priporočajo tudi v Lonely Planetu, saj boste dneve preživljali v idilični pokrajini, jedli domače specialitete pripravljene iz sestavin, ki jih pridelajo na okoliških kmetijah in pili zelo cenjeno vino. Sliši se kot popoln načrt za pobeg iz mesta in od vsakdanjega stresa.

Največje mesto v osrednji Toskani, Siena, leži na vrhu vzpetine, kamor se s parkirišča povzpnete kar s tekočimi stopnicami. Super, ne? Največja znamenitost je Piazza del Campo, trg tlakovan s temnordečimi zidaki na katerem se zbirajo in poležavajo turisti, kot tudi domačini. Ogledati pa si je vredno tudi katedralo Duomo, eno najbolj obiskanih cerkva v Italiji, v kateri so svoj pečat pustili nekateri najboljši italijanski umetniki, med katerimi sta tudi Michelangelo in Donatello.

Res, da sva v obe smeri prevozila skoraj 300 kilometrov, ampak se je pot nedvomno izplačala. Uživala sva v eni najlepših panoramskih voženj, jedla najboljši sladoled, ter občudovala in srednjeveško arhitekturo.. super dan.

S & B

The post Panoramska vožnja do San Gimignana in Siene appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Kam najprej? 46 km stran do Trga čudes v Pisi. Glavna atrakcija je nedvomno poševen stolp, in ni ga turista, ki bi ga tako ali drugače rad “poravnal”. Da bi bila njihova fotka za na instagram in facebook čim boljša, so mnogi pripravljeni na vse.. delajo salte, sveče, stoje na glavi in še izumijo se kakšno dodatno čisto posebno gimnastično prvino. Svašta ..Midva teh ekstremnih prijemov na žalost nisva uporabljala, sva pa seveda to arhitekturno čudo na katerega se lahko povzpneš za debelih 18 evrov, z veseljem občudovala.

Pa morda veste zakaj je tako “postrani”? Gre namreč za tehnično napako, saj niso upoštevali, da so na tem predelu tla mehka in se je stavba že po zgrajenih zgolj treh nadstropjih, začela pogrezati. Stolp so kljub temu dokončali in postal je ikona mesta. Nasproti stoji katedrala Duomo, ki je bila v 11.stoletju največja v Evropi.

Avtocest se tu popolnoma izogibava, zato je bil na poti obvezen postanek v Lucci – majhno mesto znotraj visokega obzidja, z ljubkimi ulicami in piazzami, ki jih s kozarcem dobrega vina lahko občudujete iz enega od mnogih barov in restavracij. Posedanje pa lahko zamenjate tudi za raziskovanje mesta s kolesom, ki ga najamete na bližnjih parkiriščih in v garažnih hišah zunaj obzidja. Kot znamenitost izstopa predvsem katedrala di San Martino.

Glede na to, da sva se tokrat na takšno pot z avtom podala prvič, naju je malce skrbelo kako in kaj bo s parkirišči. Kakšna bo cena? Kje parkirati? Ampak vse te skrbi so bile zaman, v Pisi je parkirišče ogromno, brezplačno in le nekaj korakov stran od glavnih znamenitosti. V Lucci pa sva svojo strelo parkirala na parkirišču Carducci, kjer sva odštela 1 euro na uro. Zaenkrat sva res zadovoljna z vsem.

S & B

The post Do ikone v Pisi in skritega mesta Lucca appeared first on NAJINA POTOVANJA.

–  štiri dni nepričakovanega dopusta
–  super vremensko napoved
–  sončna očala
–  potni list

Ja.. to je vse kar rabiva, da se za podaljšan vikend ekspresno odpraviva na najin čisto prvi roadtrip. Res je že čas, da najino črno strelo preizkusiva tudi na malce oz. kar precej daljši poti.

Sosednjo Italijo sva sicer obiskala že dva meseca nazaj.. ponoven obisk pa je skorajda nujen. Brez kakršnega koli večjega razmišljanja, je tokrat brez konkurence zmagala pot do Toskane. Gre za predel Italije, ki je idealen za obisk v prav vseh letnih časih. Pohvali se lahko s čudovitim podeželjem in predvsem s fotogeničnimi griči, prepletenimi z vinsko trto, nasadi oljk in žita.

No, pa da vidimo kaj bodo prinesli prihodnji dnevi…

S & B

The post Road trip za podaljšan vikend appeared first on NAJINA POTOVANJA.

No, seveda še kakšna beseda ali dve glede ostalega…

Rim ima dva letališča, glavno Fiumicino in manjše Ciampino, midva sva priletela na prvega, ki je približno 30 km oddaljeno od strogega centra. Najboljša in najcenejša povezava z mestom (železniška postaja Termini) so shuttli, za katere je potrebno odšteti okrog 8 eurov za povratno vozovnico. Zbirate pa lahko še med počasnejšim vlakom in seveda pregrešno dragim taksijem.

Že ob prihodu na postajo Termini, sva se naučila lekcije. Na telefonu vedno posodobi gps preden greš na pot, kjer nimaš internetne povezave. Borut ga je namreč pozabil, uuups ..sedaj pa najdi ulico, ki je na dobrem-starem fizičnem zemljevidu ni?

Roko gor kdor je že slišal za rimski Kolosej? Če ste jo dejansko dvignili in ravnokar izgledate izjemno smešno, jo le mirno spustite nazaj Ta ogromen amfiteater je v svojih zlatih časih gostil krvave gladiatorske boje, katere je lahko naenkrat spremljalo kar 55 tisoč ljudi. V okolici, tedanji antični center Rima zaokrožuje Roman forum ter Palatine Hill in prav na tem mestu naj bi se začel tvoriti mogočen rimski imperij. Ne manjka tudi raznih svetišč, hiš nekdanjih cesarjev in velikega športnega kompleksa Circus Maximus, kjer so tekmovali s konjskimi vpregami. Za zadnjega ste morda slišali zaradi filma “Asterix in Obelix”.

Na mestu je velik vtis pustila renesančna umetnost v katerih so veliko vlogo igrali Rafaelo, Michelangelo, da Vinci ter še mnogi drugi (ti, ki spadajo med “mnoge druge” – nimava pojma kdo so).

Sprehajala sva se po “piazzah” oz. trgih. Med njimi izstopa Piazza de Venezia z mogočno belo stavbo Il Vittoriano, Piazza Navona in Piazza del Popolo. Ja, same piazze so povsod.. povezujejo pa jih ulice s gručami turistov, ki pasejo oči v butičnih trgovinah z večinoma italijanskimi modnimi znamkami.

Očarala naju je tudi največja in najbolj znana fontana v Rimu, Trevi Fountain. Če vanjo vržete kovanec se boste po legendi nekega dne ponovno vrnili v Večno mesto. Če pa bi konec dneva iz nje pobrali ves denar, bi si z njim lahko privoščili že fantastično luksuzne počitnice, vsak dan se v fontani namreč pojavi za debelih 3.000 eurov kovancev.

Kdaj bi obiskala Vatikan, če ne na “gospodovo” nedeljo. Šele ko sva prišla do trga sv. Petra, preplavljenega s par deset tisoč bolj ali manj vernimi ljudmi, sva se kot zagrižena ateista dobro zavedala, kaj za krščanstvo pomeni zadnji dan v tednu. Seveda, takrat poteka maša.. da pa je bilo vzdušje še bolj noro, jo je vodil eden in edini, Frančišek osebno.

Opozarjava, da je med časom, ko ima glavno besedo papež (med mašo in nagovorom), bazilika za vse obiskovalce zaprta. Zato nama ni preostalo drugega, kot da čakava vse do konca glavne ceremonije in se šele na to povzpneva na vrh Bazilike svetega Petra, do kamor vodi kar 551 stopnic. Še dobro, da sva bolj ozke postave (smeh), ker drugače bi se lahko nekje na sredini že dodobra zagozdila in nama ironično tudi Bog sredi Vatikana, ne bi mogel več pomagati. Hodnik je na trenutke resnično zelo ozek, tempo, ki so ga držali kitajski turisti pa naju je spominjal na kakšno od hitrostnih dirk – recimo, tek na Kristalno palačo v Ljubljani. Ja.. izgubila sva kar nekaj kalorij, pa še plačala sva za to (6 eurov po osebi).

Zdaj lahko potrdiva najino misel, da je Rim mesto in muzej v enem. Civilizacije, ki so bile tekom zgodovine tako ali drugače povezane z njim so pustile svoj pečat. Izjemno ohranjene antične in renesančne zgradbe nakazujejo, kako razkošno je bilo življenje na tem predelu Italije.

Javni prevoz v Rimu zna biti zaradi slabo označenih postaj in linij sila zabavna zadeva, ampak k sreči samo mesto ni ravno ogromno. Na internetu boste mogoče tako kot midva dobili zemljevid linij metroja, katere sploh še niso zgrajene in podobno. Za vsa prevozna sredstva velja ena vozovnica, ki jo lahko kupite na avtomatih ali v tobacco shopu. Ena stane 1,5 eura in je veljavna 100 minut. Za daljši dopust ali večje število voženj pa pogooglajte za ostale različne tipe vozovnic.

Še za konec malo reklame. Če je vaša naslednja destinacija ravno večno mesto, si lahko na bookingu poiščete hotel Villa Lanusei. Mogoče se bo komu zdel malce predrag, vendar se nahaja na super lokaciji, z dobrimi povezami (avtobus št. 51), poleg tega pa vas sprejme izjemno prijazno osebje. Aja, če imate srečo pa ste lahko deležni še brezplačnih rogljčkov

Arivederči!

S & B

The post Rim in Vatikan appeared first on NAJINA POTOVANJA.

Da pa bi bilo glavno mesto Italije še bolj posebno, poskrbi rimsko-katoliška cerkev. Začudeni? Upava da ne. V samem Rimu se namreč nahaja najmanjša neodvisna država na svetu, Vatikan oz. za nekatere Sveti sedež. Za dobro prepoznavnost le-tega, iz leta v leto vse bolj skrbi papež Frančišek, ki se je pri svojih rosnih 80 letih popolnoma zmoderniziral in začel z uporabo družabnih omrežij kot je Instagram, redno pa skrbi tudi za profil na Twiterju pa povejte kdo je pri teh letih lahko še bolj kul kot on? Ima svojo državo in nepregledno množico oboževalcev.

Na pot se bova tokrat do letališča v Trstu, odpravila kar z avtom – od tam naprej pa naju čaka enourni let z Alitalia. Da boste na tekočem z najinim potikanjem po ulicah Italije, naju lahko spremljajte na najini facebook strani. Aja, po novem imava tudi instagram, izplača se!

Smo na vezi.

S & B

The post Vse poti vodijo v… appeared first on NAJINA POTOVANJA.