Ich bin ein Berliner

Ko bi le dnevi v službi minevali tako hitro kot na dopustu. Se strinjate? Ja.. trije dnevi v Berlinu so zbežali s svetlobno hitrostjo. Težko ponoviva znane Kenedyjeve besede, s katerimi se je hotel prikupiti domačinom: »Ich bin ein Berliner« – kar v dobesednem prevodu pomeni »jaz sem krof«. No, krofa ravno nisva, čeprav sva se v teh dneh kar dodobra napolnila s čokolado (ampak o tem malce kasneje) – Berlinčana pa tudi ne, čeprav morava priznati, da nama je nemška prestolnica že malce zlezla pod kožo.

Continue Reading

Dajva mu priložnost…

Bravo midva! Še en mesec ni okrog odkar sva prišla z dopusta, pa se zopet odpravljava čez mejo. Za vse, ki še niste všečkali najine Facebook strani, naj poveva, da bova v naslednjih dneh odkrivala eno izmed bolj zanimivih evropskih glavnih mest. Po dolgem času se namreč vračava v Nemčijo, natančneje v Berlin.

Marsikdo Berlin odsvetuje, češ, da ni nič posebnega, pač mesto kot mesto – ampak v kolikor naletiš na tako poceni letalske karte kot sva midva (30,00€ cena povratne karte na osebo, let Treviso → Berlin, prevoznik Ryanair) – potem enostavno res ni razloga, zakaj bi z obiskom nemške prestolnice odlašal še naprej. Midva bova Berlinu pač dala priložnost.

Continue Reading

Več let zapored… otok Krk

Ste med tistimi, ki še ne veste kje bi preživeli dopust in iščete ultra last minute možnosti?

Ste pomislili tudi na našo južno sosedo? Ni dvoma. Prav gotovo se približno 80% Slovencem ob misli na dopust in morje, na prvem mestu še vedno pojavi država, ki premore bajnih 5.835 kilometrov obale in 67 naseljenih otokov. Predvsem starejše populacije svojih destinacij pač ne zamenjajo zlahka – letala nekaterim še vedno predstavljajo težavo, prav tako se ob zvoku balkanskega jezika še vedno počutijo bolj domače, bližje domu in sigurnosti, ki jo potrebujejo.

Continue Reading

Brez golobčka ni Benetk

Zakaj bi prost sončen dan preživljal doma, ko pa se lahko odpraviš na kratek izlet čez mejo. Tokrat sva se vrnila v mesto, kjer sva spoznala, da bodo potovanja definitivno del najinih življenj. Na prvi skupni izlet sva se namreč odpravila v Benetke, takrat še z agencijo, kjer si časovno zelo omejen in le bezljaš sem ter tja oz. zbegano slediš vodiču, ki ti z nadsvetlobno hitrostjo razlaga tisoč in en podatek, kar pa po navadi ni prav nič zanimivo. Res je, da v treh urah vidiš vse, ampak ne doživiš tistih malenkosti zaradi katerih so tako Benetke, kot tudi vsak drug kraj, nekaj posebnega.

Continue Reading

Odpovedan let, podaljšan dopust in filmski resort v Varaderu

Najboljše sva pustila za konec, bilo je tako enkratno, da sva ostala še dva dodatna dneva, ampak o tem kasneje 😋 22 kilometrov čudovite peščene plaže, ki se razteza čez celotno dolžino polotoka na severu države, je edini glavni razlog za obisk Varadera ali mesta barvastih zapestnic. Tukaj ne gre za umetniški unikatni nakit, temveč za plastične zapestnice s katerimi all inclusive hoteli in resorti ožigosajo svoje goste.

Mesto je ustvarjeno za turiste, en kup ogromnih hotelov, na vsakem koraku stojnice s spominki in ceste polne taxiijev. Temu primerne so tudi cene, ki so bistveno višje kot drugod po otoku, kar se pozna tako v restavracijah in barih kot tudi na raznoraznih stojnicah. V svoj žep pa moraš seči še posebej zeeelo globoko, v kolikor se želiš razvajati v enem izmed hotelskih kompleksov. Za nočitve računajo krepko nad 100 evrov, kar je seveda bistveno več kot je cena nočitve v casi.

Continue Reading

Santa Clara – Hasta la Victoria Siempre

No, pa sva ga dočakala tudi na Kubi, najinega zvestega sopotnika, dež. Z vsakim kilometrom iz Trinidada proti Santa Clari je postajalo vse bolj črno in na koncu naju je ujel ravno, ko sva vsa natovorjena pešačila proti casi. In ne ni bila samo ploha temveč je padalo skoraj dva dni skupaj, zato so se nama plani malce porušili.

Kljub temu sva uspela videti kip Che Guevare, njegov mavzolej pa je bil zaradi dežja oziroma vlage zaprt do naslednjega sončnega dne. Kubanska logika 😁 Verjetno vsi poznate tega tipa, če ne od drugod pa iz majice, ki jo je nosil eden od vaših srednješolskih sošolcev. Cheja na Kubi še vedno častijo kot boga, po njem so poimenovane ulice, njegova podoba je na spominkih, v čast so mu postavili ogromno kipov in ob avtocestah stojijo jumbo plakati z njegovim portretom in slavnim sloganom Hasta la victoria siempre! Zgodba o tem je kar kompleksna in je ne bova razlagala.. v kolikor pa imate željo pa se lahko sami poglobite v zgodovinske učbenike.

Continue Reading

Nacionalni šport v Trinidadu

Iz obalnega Cienfuegosa sva se s zopet s taxijem odpravila na najbolj vzhodno točko najinega potovanja po Kubi, v Trinidad. Da vas ne bo skrbelo, tokrat sva vožnjo preživljala v precej bolj humanih pogojih 😁

Majhno mesto – ustanovljeno na začetku 16. stol. na bogastvu, ki ga je prinašal sladkor iz bližnjih plantaž sladkornega trsa – še danes kljub vsej poplavi turistov ohranja svojo pristnost. Imela sva občutek, da se je tukaj ustavil čas, zato nisva bila nič kaj presenečena, ko so naju ob štirih zjutraj s kikirikanjem zbudili petelini, ob petih cviljenje in zavijanje mačk, uro kasneje pa še lajež gostiteljeve čivave. Celo životinsko carstvo.

Continue Reading

700 km s 60 let starim avtom do Cienfuegosa

Po nekaj poskusih rezervacije avtobusa iz Viñalesa do Cienfuegosa, sva popustila in raje izbrala taxi, ki naju je tako presenetil s ceno, da se sploh nisva pogajala (2 CUC manj kot bi bil prevoz z avtobusom – 32 CUC). Na pot naj bi se podali z minibusom in vožnja naj bi trajala le 4 ure, kar bi bilo enkrat hitreje kot sva pričakovala. Stvar je bila malce drugačna (ja, malce so prikrili resnico), zjutraj naju je namreč pred hišo čakal 60 let star avto v katerega so natrpali 8 ljudi + šoferja. Ja kot v minibusu. Ni panike, bomo že preživeli.. No, sredi poti smo avto še celo zamenjali, v katerem nas je nato sedelo 15 plus en dojenček 😄 jah Kuba je pač Kuba. K sreči sva imela super družbo in celotne 4 ure vožnje, ki so se na koncu zavlekle na dobrih 7 ur so pravzaprav hitro minile.

Continue Reading

Spij kavo, prižgi si cigaro in vse skupaj poplakni z rumom, Viñales

Po treh dneh v Havani, sva se odpravila na podeželje, stran od mestnega vrveža. Natančneje v majhno mesto ali pa bolje rečeno večjo vas, Viñales, ki je od Havane oddaljen slabih 200 km oziroma 4 ure vožnje.

V kolikor boste pred vsako živahno obarvano hiško videli vsaj dva gugalnika in če se bodo po cestah sprehajali konji ali vpreženi voli potem veste, da ste prispeli na cilj. Midva sva svojo sobo rezervirala že od doma preko airbnb, ampak domačini te tu pravzaprav zasujejo s ponudbami sob že, ko stopiš iz avtobusa.

Continue Reading

Havana, od revolucije do salse, mojita in čokolade!

Kaj najbolj paše po 12 urah sedenja na avionu? Topel tuš, no tudi mrzel bi bil super, ampak tega v Matanzasu nisva dočakala. Glej ga zlomka.. ravno ko sva prispela, se jim je namreč pokvarila cev. Ah ja 😃 ..no, v to mesto sva prišla zaradi relativne bližine letališča (cca. 20 km), bistveno cenejših prenočišč – kot isto oddaljeni, vendar bolj turistični Varadero – in dobro avtobusno povezavo z glavnim mestom Havano, ki pa je najina prva postaja na Kubi.

Ko že govoriva o avtobusnem prevozu.. gre za vozila podjetja Viazul, ki so namenjeni izključno turistom in vozijo med vsemi znanimi in za turiste pomembnejšimi predeli otoka. Seveda so temu primerne cene. Aja, pa še nekaj.. prevoz je najbolje bookirati od doma (toplo priporočajo vsi), ker se vam namreč v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bo vaš avtobus popolnoma poln. Btw, midva sva dobila zadnja dva sedeža.

Continue Reading
1 4 5 6 7 8 10