Wherever you go, go with all your heart!
Zakaj ne bi noč na Silvestrovo potekala malce drugače? Nekje na otoku, v več kot 100 tisoč glavi množici ljudi, ki 15 minut občuduje tisočere raket, ki se v nebo dvigajo ob ritmih popularne glasbe in neprestano razsvetljujejo nebo nad milijonskim mestom. Novo leto sva začela z nekaj dnevnim izletom v London, ter si ogledala enega izmed najlepših, najdaljših in najdražjih ognjemetov na svetu.
Ko bi le dnevi v službi minevali tako hitro kot na dopustu. Se strinjate? Ja.. trije dnevi v Berlinu so zbežali s svetlobno hitrostjo. Težko ponoviva znane Kenedyjeve besede, s katerimi se je hotel prikupiti domačinom: »Ich bin ein Berliner« – kar v dobesednem prevodu pomeni »jaz sem krof«. No, krofa ravno nisva, čeprav sva se v teh dneh kar dodobra napolnila s čokolado (ampak o tem malce kasneje) – Berlinčana pa tudi ne, čeprav morava priznati, da nama je nemška prestolnica že malce zlezla pod kožo.
Bravo midva! Še en mesec ni okrog odkar sva prišla z dopusta, pa se zopet odpravljava čez mejo. Za vse, ki še niste všečkali najine Facebook strani, naj poveva, da bova v naslednjih dneh odkrivala eno izmed bolj zanimivih evropskih glavnih mest. Po dolgem času se namreč vračava v Nemčijo, natančneje v Berlin.
Marsikdo Berlin odsvetuje, češ, da ni nič posebnega, pač mesto kot mesto – ampak v kolikor naletiš na tako poceni letalske karte kot sva midva (30,00€ cena povratne karte na osebo, let Treviso → Berlin, prevoznik Ryanair) – potem enostavno res ni razloga, zakaj bi z obiskom nemške prestolnice odlašal še naprej. Midva bova Berlinu pač dala priložnost.
Zakaj bi prost sončen dan preživljal doma, ko pa se lahko odpraviš na kratek izlet čez mejo. Tokrat sva se vrnila v mesto, kjer sva spoznala, da bodo potovanja definitivno del najinih življenj. Na prvi skupni izlet sva se namreč odpravila v Benetke, takrat še z agencijo, kjer si časovno zelo omejen in le bezljaš sem ter tja oz. zbegano slediš vodiču, ki ti z nadsvetlobno hitrostjo razlaga tisoč in en podatek, kar pa po navadi ni prav nič zanimivo. Res je, da v treh urah vidiš vse, ampak ne doživiš tistih malenkosti zaradi katerih so tako Benetke, kot tudi vsak drug kraj, nekaj posebnega.
Iščete smisel Božiča? Praznično vzdušje? oz. želite okusiti praznične dobrote med katere prav gotovo spada tudi kuhano vino in sveže pečene klobasice? Vse to boste našli na uradno najlepšem adventnem sejmu v Evropi letošnjega in tudi lanskega leta. Ne, to ni eden izmed pravljično okrašenih trgov na avstrijskem koroškem, temveč se lahko s tem nazivom pohvali prestolnica naših južnih sosedov, Zagreb.
Če razloživa kar naravnost… mesto je res super duper božično. Ni ga trga brez lesenih hišk, kjer se kuhajo raznorazni napitki, cvrejo miške ali pečejo takšne in drugačne klobasice, na vsakem koraku pa te spremljajo lučke ter ostali praznični okraski. Le kaj bi si še lahko želeli. No, malce manjka le še težko pričakovani sneg, ki bi to praznično kuliso definitivno lepo zaokrožil. Ne pozabite pa še na prijatelje in družino, z njimi bo vse skupaj še veliko lepše.
Rečeno, storjeno! Na poti iz Budimpešte proti domu sva naredila 200 kilometrski ovinek, no mogoče sta bila dva. Saj veste levi in desni 😛 ..šalo na stran. Odpravila sva se v prestolnico države, katere zastava in ime sta zelo podobna naši. No, da ne filozofirava, kot ste verjetno že prebrali v naslovu, gre za Slovaško in njeno glavno mesto.
Bratislava je od madžarske meje oddaljena dobrih 20 minut vožnje. Pri kolebanju med nakupom vinjete ali vožnje po »stari cesti« – je seveda zmagal prihranek 10€ in spoznavna vožnja prisrčnih luknjastih cest. In ja.. tudi GPS naju ni razočaral, t.i. »preračunavanja« prijazne gospe iz omenjene naprave tokrat ni bilo. Da bi se izognila parkirninam v centru, sva avto pustila v trgovskem središču Eurovea, kjer je parkiranje med vikendi brezplačno – med tednom pa so brezplačne prve tri ure, vsako nadaljnjo pa vam zaračunajo 2,50 €. Poleg omenjene ugodnosti, pa si lahko po ogledu mesta privoščite še en kvaliteten šoping.
Dneve okrog prvega novembra leto za letom tradicionalno preživljamo z bližnjimi in se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Midva pa sva letos za spremembo morbidne stvari dala na stranski tir in izkoristila ekstra podaljšan vikend ter se odpravila na krajši roadtrip. Ja, spet k sosedom. Vendar tokrat k tistim, ki jih na žalost ne razumeš niti besede, so znani po golažu in, ko imaš v svoji denarnici poleg evrov še njihov denar se ti zdi, da si ravnokar postal milijonar. Ja.. madžari so res posebni in kul.
Seveda je treba pofirbcat, če je Budimpešta res ena izmed najlepših prestolnic v Evropi, kot to navajajo nekatere popotniške revije. Vas zanima kako priti do tja? Samo naravnost po avtocesti – ni niti enega ovinka na celotnih 450 km (Trojane – Budimpešta). Za to neskončno ravno cesto pa potrebujete vinjeto, ki stane dobrih 10 evrov in velja 10 dni.
Ste med tistimi, ki še ne veste kje bi preživeli dopust in iščete ultra last minute možnosti?
Ste pomislili tudi na našo južno sosedo? Ni dvoma. Prav gotovo se približno 80% Slovencem ob misli na dopust in morje, na prvem mestu še vedno pojavi država, ki premore bajnih 5.835 kilometrov obale in 67 naseljenih otokov. Predvsem starejše populacije svojih destinacij pač ne zamenjajo zlahka – letala nekaterim še vedno predstavljajo težavo, prav tako se ob zvoku balkanskega jezika še vedno počutijo bolj domače, bližje domu in sigurnosti, ki jo potrebujejo.
Že res, da si večkrat na leto privoščiva nekaj krajših ali malce daljših potovanj, vendar pa se kljub temu na najinem koledarju vsako leto pojavi najboljših 10 dni konec meseca julija, ki jih izkoristiva za čisto pravi oddih. Dopust, ki ga ni treba dodatno načrtovati – ne obremenjujeva se ali bova imela dovolj časa za oglede; kje bova našla internet, da z vami in najinimi najbližjimi podeliva najine izkušnje; skrbeti kje bova jedla, kaj bova jedla in podobno.
Že peto leto zapored greva skupaj na otok Krk – mesto Krk – v isti apartma, sončila se bova na isti plaži, vsak dan jedla žar specialitete Sašinega očeta in se zvečer sprehajala po ulicah mesta s sladoledom v roki. Res se dopust pri naših južnih sosedih ne more primerjati z raziskovanjem eksotičnih in nekaterih evropskih dežel, vendar midva tukaj uživava, se spočijeva in si popolnoma napolniva baterije.
Najboljše sva prihranila za konec. Najbolj znano in predvidevava, da tudi najbolj obiskano mesto v Toskani – Firence. Polne muzejev, vrhunskih restavracij, slaščičarn in nepreglednih množic turistov, ki preplavijo ulice in številne mostove čez reko Arno.
Iz mesteca Montecatini Terme do obrobja (Scandicci), sva za vožnjo po avtocesti porabila dobre pol ure in avto pustila pred znanim nakupovalnim centrom Coop (Ponte a Greve), kjer je parkirišče brezplačno. Do centra mesta sva se nato odpravila s tramvajem. Cena vozovnice je 1,2 evra – uporabljate jo lahko 90 minut in velja tudi za vožnjo z avtobusom, kupite pa jo na avtomatih ali kioskih.