Ich bin ein Berliner

Ko bi le dnevi v službi minevali tako hitro kot na dopustu. Se strinjate? Ja.. trije dnevi v Berlinu so zbežali s svetlobno hitrostjo. Težko ponoviva znane Kenedyjeve besede, s katerimi se je hotel prikupiti domačinom: »Ich bin ein Berliner« – kar v dobesednem prevodu pomeni »jaz sem krof«. No, krofa ravno nisva, čeprav sva se v teh dneh kar dodobra napolnila s čokolado (ampak o tem malce kasneje) – Berlinčana pa tudi ne, čeprav morava priznati, da nama je nemška prestolnica že malce zlezla pod kožo.

Continue Reading

Dajva mu priložnost…

Bravo midva! Še en mesec ni okrog odkar sva prišla z dopusta, pa se zopet odpravljava čez mejo. Za vse, ki še niste všečkali najine Facebook strani, naj poveva, da bova v naslednjih dneh odkrivala eno izmed bolj zanimivih evropskih glavnih mest. Po dolgem času se namreč vračava v Nemčijo, natančneje v Berlin.

Marsikdo Berlin odsvetuje, češ, da ni nič posebnega, pač mesto kot mesto – ampak v kolikor naletiš na tako poceni letalske karte kot sva midva (30,00€ cena povratne karte na osebo, let Treviso → Berlin, prevoznik Ryanair) – potem enostavno res ni razloga, zakaj bi z obiskom nemške prestolnice odlašal še naprej. Midva bova Berlinu pač dala priložnost.

Continue Reading

Na Lovrenška jezerca in obvezen štrudl

Bil je lep poletni dan… Zapel mi je na na na na 😁 poznamo ta komad? No, nama gre na živce, ampak ja.. res je bil prav en tak dan, vroč kot se za poletje spodobi. Namesto domače vegetacije s spuščenimi ruletami in zaprtimi okni (nimava klime) se po nešteto prevoženih ovinkih ob 12 uri znajdeva na Rogli. Glede na temperature, ki so vladale v dolini, je bilo na 1.500 m nadmorske višine sila prijetno in na trenutke celo za odtenek malce hladno.

In ja, zopet sva v štajerskih koncih, saj naju gneča na gorenjskem in nepregledne kolone avtomobilov proti morju prav nič ne veselijo. Kmalu sva spoznala, da imava kar nekaj somišljenikov, saj je bilo parkirišče na Rogli dejansko zapolnjeno do zadnjega možnega metra, edini parking sva našla nekaj metrov nižje, pred Kočo na Pesku. In kam sva bila sploh namenjena? No, tisti, ki spremlja najino Facebook stran, že tako ali tako ve, da sva prost Maričkin dan izkoristila za malce daljši sprehod. Tokrat so naju na socialnih omrežjih premamile fotografije Lovrenških jezer. Poznano?

Continue Reading

Več let zapored… otok Krk

Ste med tistimi, ki še ne veste kje bi preživeli dopust in iščete ultra last minute možnosti?

Ste pomislili tudi na našo južno sosedo? Ni dvoma. Prav gotovo se približno 80% Slovencem ob misli na dopust in morje, na prvem mestu še vedno pojavi država, ki premore bajnih 5.835 kilometrov obale in 67 naseljenih otokov. Predvsem starejše populacije svojih destinacij pač ne zamenjajo zlahka – letala nekaterim še vedno predstavljajo težavo, prav tako se ob zvoku balkanskega jezika še vedno počutijo bolj domače, bližje domu in sigurnosti, ki jo potrebujejo.

Continue Reading

Iz zapora na Odprto kuhno oz. ravno obratno

Čeprav sva v Ljubljani, naši mali prestolnici – živela dobrih 5 let, trenutno pa se tja vsakodnevno voziva v službo, kljub temu še vedno ni zmanjkalo zanimivosti, ki jih v najlepšem mestu na svetu še nisva videla, doživela ali okusila. Glede na njeno majhnost, Ljubljana z vrsto najrazličnejših stvari, vsako leto privablja vse več in več turistov, ki uživajo v njeni lepoti, občudujejo staro mestno jedro ali pa zgolj enostavno posedajo v čudovitih lokalčkih s pogledom na Ljubljanico.

Torej, kam sva se namenila tokrat? V center mesta na Pogačarjev trg na Odprto kuhno! Ste že slišali za kaj takega? Kuhno verjameva, da ima verjetno vsak izmed vas doma, ampak odprta pa je le vsak sončni petek v Ljubljani.. no, občasno gostujejo tudi v Celju, Kopru in pa Novi Gorici.

Continue Reading

PohorJet in pocukrano srce med vinogradi

Tokratna objavo bo mogoče malce drugačna od ostalih, bolj adrenalinska.. aja no, tudi romantična proti koncu (ampak do tja še pridemo)! Mogoče se vam zdi, da so smučišča obiskana le pozimi, kar je logično, saj s smučmi po travniku ne bi prišli ravno daleč, ali pač? 😋 Vendar na mariborskem Pohorju razbijajo stereotipe in strmine v poletnih mesecih pridno izkoriščajo za cel kup takšnih in drugačnih aktivnosti… V eni izmed njih pa sva se tokrat preizkusila tudi midva.

Continue Reading

Brez golobčka ni Benetk

Zakaj bi prost sončen dan preživljal doma, ko pa se lahko odpraviš na kratek izlet čez mejo. Tokrat sva se vrnila v mesto, kjer sva spoznala, da bodo potovanja definitivno del najinih življenj. Na prvi skupni izlet sva se namreč odpravila v Benetke, takrat še z agencijo, kjer si časovno zelo omejen in le bezljaš sem ter tja oz. zbegano slediš vodiču, ki ti z nadsvetlobno hitrostjo razlaga tisoč in en podatek, kar pa po navadi ni prav nič zanimivo. Res je, da v treh urah vidiš vse, ampak ne doživiš tistih malenkosti zaradi katerih so tako Benetke, kot tudi vsak drug kraj, nekaj posebnega.

Continue Reading

Odpovedan let, podaljšan dopust in filmski resort v Varaderu

Najboljše sva pustila za konec, bilo je tako enkratno, da sva ostala še dva dodatna dneva, ampak o tem kasneje 😋 22 kilometrov čudovite peščene plaže, ki se razteza čez celotno dolžino polotoka na severu države, je edini glavni razlog za obisk Varadera ali mesta barvastih zapestnic. Tukaj ne gre za umetniški unikatni nakit, temveč za plastične zapestnice s katerimi all inclusive hoteli in resorti ožigosajo svoje goste.

Mesto je ustvarjeno za turiste, en kup ogromnih hotelov, na vsakem koraku stojnice s spominki in ceste polne taxiijev. Temu primerne so tudi cene, ki so bistveno višje kot drugod po otoku, kar se pozna tako v restavracijah in barih kot tudi na raznoraznih stojnicah. V svoj žep pa moraš seči še posebej zeeelo globoko, v kolikor se želiš razvajati v enem izmed hotelskih kompleksov. Za nočitve računajo krepko nad 100 evrov, kar je seveda bistveno več kot je cena nočitve v casi.

Continue Reading

Santa Clara – Hasta la Victoria Siempre

No, pa sva ga dočakala tudi na Kubi, najinega zvestega sopotnika, dež. Z vsakim kilometrom iz Trinidada proti Santa Clari je postajalo vse bolj črno in na koncu naju je ujel ravno, ko sva vsa natovorjena pešačila proti casi. In ne ni bila samo ploha temveč je padalo skoraj dva dni skupaj, zato so se nama plani malce porušili.

Kljub temu sva uspela videti kip Che Guevare, njegov mavzolej pa je bil zaradi dežja oziroma vlage zaprt do naslednjega sončnega dne. Kubanska logika 😁 Verjetno vsi poznate tega tipa, če ne od drugod pa iz majice, ki jo je nosil eden od vaših srednješolskih sošolcev. Cheja na Kubi še vedno častijo kot boga, po njem so poimenovane ulice, njegova podoba je na spominkih, v čast so mu postavili ogromno kipov in ob avtocestah stojijo jumbo plakati z njegovim portretom in slavnim sloganom Hasta la victoria siempre! Zgodba o tem je kar kompleksna in je ne bova razlagala.. v kolikor pa imate željo pa se lahko sami poglobite v zgodovinske učbenike.

Continue Reading

Nacionalni šport v Trinidadu

Iz obalnega Cienfuegosa sva se s zopet s taxijem odpravila na najbolj vzhodno točko najinega potovanja po Kubi, v Trinidad. Da vas ne bo skrbelo, tokrat sva vožnjo preživljala v precej bolj humanih pogojih 😁

Majhno mesto – ustanovljeno na začetku 16. stol. na bogastvu, ki ga je prinašal sladkor iz bližnjih plantaž sladkornega trsa – še danes kljub vsej poplavi turistov ohranja svojo pristnost. Imela sva občutek, da se je tukaj ustavil čas, zato nisva bila nič kaj presenečena, ko so naju ob štirih zjutraj s kikirikanjem zbudili petelini, ob petih cviljenje in zavijanje mačk, uro kasneje pa še lajež gostiteljeve čivave. Celo životinsko carstvo.

Continue Reading
1 6 7 8 9 10 13