Kamorkoli greš, pojdi z vsem svojim srcem!
Prednost road tripa? Prav gotovo v tem, da imaš možnost obiskati kraje, ki bi ti bili z javnim prevozom praktično nedostopni. To sva tokrat izkoristila in se podala na panoramsko vožnjo po cesti, ki je vijugala med toskanskimi griči poraslimi s trto, ob vznožju pa so se za žgočim soncem obračali nasadi rumenih sončnic.
Ne ta izvoz, ampak naslednji! Ne naslednji, temveč prejšnji!! Ste že ugotovili za kaj gre? Seveda se tako ni slišal najin prepir, ampak je Borut le želel razbrati kam naju hoče najin neodločen GPS zapeljati. V trenutku, ko sva se pripeljala med nešteto izvozi v ogromni Bologni, nama je le-ta seveda zatajil. Torej kljub manjšim nevšečnostim sva vseeno srečno prevozila teh 560 km poti do najinega prenočišča 🙂 Vintage Hotel se nahaja v manjšem kraju, Montecatini Terme, ki leži med Piso in Firencami. Zaradi lokacije, urejenosti, ogromnega parkirišča in relativno ugodne cene bi ga priporočala prav vsakomur. Nasploh pa je mesto super izhodiščna točka za pot do vseh večjih krajev, vasi in znamenitosti v osrednjem delu Toskane.
Kam najprej? 46 km stran do Trga čudes v Pisi. Glavna atrakcija je nedvomno poševen stolp, in ni ga turista, ki bi ga tako ali drugače rad “poravnal”. Da bi bila njihova fotka za na instagram in facebook čim boljša, so mnogi pripravljeni na vse.. delajo salte, sveče, stoje na glavi in še izumijo se kakšno dodatno
Kaj sploh potrebujeva?
– štiri dni nepričakovanega dopusta
– super vremensko napoved
– sončna očala
– potni list
Ja.. to je vse kar rabiva, da se za podaljšan vikend ekspresno odpraviva na najin čisto prvi roadtrip. Res je že čas, da najino črno strelo preizkusiva tudi na malce oz. kar precej daljši poti.
Povzetek. Obiskala sva vse največje znamenitosti, kot popolna ateista poslušala italijansko mašo sredi Vatikanskega trga (razumela nisva niti besede), pomahala papežu (od daleč zgleda kar super dečko), brez karte uporabljala avtobus, vsako jutro obvezno spila energijski machiato (latte), preizkusila specialne pice in jedla sladoled za 8 eur (šok). Zabavno! 😃
No, seveda še kakšna beseda ali dve glede ostalega…
Rim ima dva letališča, glavno Fiumicino in manjše Ciampino, midva sva priletela na prvega, ki je približno 30 km oddaljeno od strogega centra. Najboljša in najcenejša povezava z mestom (železniška postaja Termini) so shuttli, za katere je potrebno odšteti okrog 8 eurov za povratno vozovnico. Zbirate pa lahko še med počasnejšim vlakom in seveda pregrešno dragim taksijem.
Najina evropska turneja se nadaljuje – počasi, a vztrajno. Po lanskoletnem obisku Londona, Pariza in Barcelone, naju tokrat čaka večno mesto, prestolnica Italije – Rim. Pravijo, da je to mesto in muzej v enem… v kolikor je to res, vam sigurno sporočiva. Se že veseliva ogleda vseh arhitekturnih in ostalih veličastnih presežkov.
Da pa bi bilo glavno mesto Italije še bolj posebno, poskrbi rimsko-katoliška cerkev. Začudeni? Upava da ne. V samem Rimu se namreč nahaja najmanjša neodvisna država na svetu, Vatikan oz. za nekatere Sveti sedež. Za dobro prepoznavnost le-tega, iz leta v leto vse bolj skrbi papež Frančišek, ki se je pri svojih rosnih 80 letih popolnoma zmoderniziral in začel z uporabo družabnih omrežij kot je Instagram, redno
Še preden svoje misli obrneva direktno na možne denarne prihranke po Šrilanki, bi želela par besed nameniti še nakupu letalskih kart. V kolikor vas to ne zanima ravno preveč, lahko odstavek brez problema preskočite…
Morje, sonce, plaža, le kaj bi lahko še več želela sredi februarja. Nekako v tem stilu zaključujeva tudi najino pot po Šrilanki, v Galle-u. Obmorsko mesto, ki ga obdajajo najlepše in najbolj znane plaže na otoku, se lahko pohvali še s starim mestnim jedrom znotraj bivše nizozemske trdnjave zgrajene leta 1663, ki je sedaj pod zaščito Unesca. V notranjosti je čutiti pridih Evrope, še predvsem z njegovo urejenostjo in butičnimi trgovinicami.
Čeprav se nama potovanje po tej državi počasi izteka, se očitno še vedno nisva dobro navadila, da je tu vsaka vožnja z lokalnimi prevozi poglavje zase. Na vlaku Nuwara Eliya – Ella sva bila deležna več urne zamude, nepopisne gneče in niti ne tako norega razgleda, kot ga opisujejo po vseh knjigah in spletu. Če ste z vlakom prišli že do Nuware Eliye, vam nadaljnje vožnje z vlakom ne priporočava, naprej se raje podajte z avtobusom (zgolj najino mnenje).
Iz Elle sva nato presedlala na direktni avtobus do Tissamaharame. Zakaj sploh v Tisso? Zaradi safarija v najbolj znanem Yala National Parku. Park se razteza na 1.268 kvadratnih kilometrih, razdeljen pa je na pet območij. Safariji potekajo v okrožju imenovanem Block 1 – ta je bil v preteklosti namenjen lovu, ki pa je sedaj že slabih 80 let strogo prepovedan. V celotnem parku živi okrog 300 slonov, leopardi, 200 vrst ptic, bivoli, kače, krokodili in še marsikaj drugega kar leze in hodi…
Kot je znano, naj bi bil nakup vozovnic za kultno vožnjo od Kandya do Nuwara Eliye oziroma do Elle, vedno pravi izziv. Vlaki so vseskozi polni in sedeži rezervirani že par dni vnaprej vnaprej. Kot so nama sporočili domačini ter zaposleni na železniški postaji, naj bi bil nakup možen samo isti dan, eno uro pred odhodom. Tako je vsakodnevno pred okencem ogromna kolona turistov, ki upajo, da bodo še lahko med tistimi srečneži, ki bodo na vlaku dobili svoj sedež. Midva sva k sreči bila med njimi in si privoščila celo malce več – ter za dve karti odštela 800 Rs (rezervirana sedeža, tretji razred).
Relativno kratka vožnja iz Polonnaruwe do Kandyja naj bi trajala nekje tri ure, a ure so letele ena za drugo, midva pa nisva bila niti blizu. Po nekje petih urah, ki smo jih porabili za vožnjo po strmih, vijugastih cestah in za prebijanje preko cestnih zapor (delo na cesti, ob cesti, pa še kje), le prideva do Kandyja, kjer pa naju je čakal pravi prometni kaos. Definitivno že noben ni več vedel kdo ima prednost in kdo ne, če bi bilo možno bi vsi vozili en čez drugega. Grozno. Lastnica najinega guesthouse-a (Homestay Garden Rest Kandy) nama je kasneje pojasnila, da takšna katastrofa traja že vsaj dva tedna zaradi takšnih in drugačnih cestnih blokad.
Kandy je res pravo prometno središče tako za vlake kot tudi avtobuse, kar se pozna tudi po številu turistov. V primerjavi s Polonnaruwo se nama je Kandy zdel kot čisto novi svet, ogromno ljudi, pekarn, trgovinic – imajo celo tudi pravi evropejski šoping center. Za domačine je Kandy najbolj sveto mesto, saj tu stoji tempelj v katerem naj bi hranili zob Bude, ki velja za sveto relikvijo budizma. Za turiste pa so poleg templja z okolico, umetnega jezera z otočkom zanimivi še Royal Botanical garden in slonja sirotišnica v bližnji Pinnewali.